Celjsko okrožno sodišče, ki mu je predsedovala sodnica Ingrid Lešnik, je, kot smo že pisali, sledilo predlogu tožilstva in Jako Ulčnika za umor Milenka Penave iz vasi Vitina v Bosni in Hercegovini, ki ga je storil na zahrbten način in v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, obsodilo na 15 let zapora. Ulčnik sicer že prestaja najvišjo možno, torej 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata. Oba umora je storil leta 2005 v razmaku treh mesecev. Zdaj je sicer obsojen na enotno 30-letno zaporno kazen, v oči pa je zbodla razlika med dosojenima kaznima v istem obdobju za enak zločin.
Sodnica je ob obrazložitvi sodbe poudarila, da je 15 let za Ulčnika najvišja možna kazen po takratni zakonodaji. To je sprožilo kar nekaj vprašanj in pomislekov, tudi med pravnimi strokovnjaki. Zato smo vodjo celjskega okrožnega državnega tožilstva Ivana Žaberla prosili, da še enkrat pojasni, kako je prišlo do takšnega predloga tožilke, s kakršnim se je strinjal tudi senat. Bistvo je v tem, da je Ulčnik, ki že prestaja zaporno kazen zaradi umora brata, Milka Penavo v Bosni in Hercegovini umoril na zahrbten način in hkrati v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Do takšnega dejstva je senat prišel na podlagi več izvedenskih mnenj, pa tudi neposrednih zaslišanj izvedencev psihiatrične stroke, ki so vsa potekala za zaprtimi vrati. »Temu je sledila tudi tožilka in julija letos modificirala obtožnico ter Ulčniku, poleg tega, da je dejanje storil na zahrbten način, očitala tudi, da je moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Za umor v takšnem stanju je 15 let zapora najvišja zgornja meja za kaznovanje, medtem, ko za to, da bi predlagala 30 let zapora, prav zaradi stanja bistveno zmanjšane prištevnosti ni bilo pogojev. Takrat je bilo namreč mogoče izreči samo kazen ali do 15 ali 30 let zapora, vmesnih kazni, denimo 20, 22 ali 25 let zapora, pa ne. Zato je torej tožilka imela možnost predlagati le 15 let zaporne kazni,« je razložil Žaberl.
V Bosno z namenom, da bo moril
Kot rečeno pa Ulčnik, kljub temu da ima na vesti dva umora, oba je storil v letu 2005, v razdobju treh mesecev, v zaporu na Dobu ne bo preživel niti enega dneva več, saj pri nas več kot 30-letne enotne zaporne kazni sploh ni mogoče izreči. Res pa zadnja sodba še ni pravnomočna, saj se bo Ulčnikov zagovornik po uradni dolžnosti Aleš Novak na sodbo skoraj zagotovo pritožil.
Sicer pa ves čas sojenja Ulčnik na sodišču ni podal svojega zagovora, na začetku je zgolj zanikal, da bi bil kritičnega dne v Vitini. Na to, da je ravnal naklepno in premišljeno in se je na umor skrbno pripravil, pa nakazuje več njegovih ravnanj. Tudi to, da je v dneh, ko je načrtoval umor, izključil telefon, zato lokacije, kjer se je gibal, ni bilo mogoče točno določiti. A ga je izdal njegov sivi golf s celjskimi registrskimi tablicami, ki so ga opazili v bližini hiše, v kateri je živela družina Penava, tudi večer pred umorom, eden od tamkajšnjih policistov pa je Ulčnika tudi prepoznal. Puško, s katero je streljal in si pri tem nadel rokavice, je Ulčnik pred tem ukradel domačinu v Bistrici ob Sotli, po dejanju pa jo je odvrgel v potok in se odpeljal nazaj v Slovenijo. Puško so preiskovalci našli, prav tako tulec, a žal leta 2005 v Bosni in Hercegovini še niso opravljali analiz DNK. Pozneje je imelo puško v rokah več ljudi, z njo so celo streljali, tako da je bilo na njej več sledi enega od kriminalistov kot Ulčnikovih. Pa vendar so na njej našli delni odtis njegovega desnega kazalca. Ulčnik pa je bil že pred tem stari znanec policije, saj so ga ti že obravnavali zaradi preprodaje mamil in premoženjskih deliktov. Pol leta pred umorom v Bosni naj bi tudi pobegnil z zaprtega oddelka psihiatrične bolnišnice Polje.
