Jaka Ulčnik je bil po aprilu 2007, ko so ga na celjskem sodišču obsodili za brutalni umor brata Jožeta in poskus umora bratovega dekleta Nine Klavdije Lojen junija 2005 v domači Bistrici ob Sotli, za kar že prestaja 30-letno zaporno kazen na Dobu, danes obstojen še za en umor. Tokrat ga je veliki senat celjskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Ingrid Lešnik, spoznal za krivega umora, ki ga je zagrešil 22. marca 2005 v vasi Vitina na območju Bosne in Hercegovine. Torej tri mesece pred tem, ko je umoril lastnega brata in poskušal umoriti tudi njegovo dekle.
»Res je, da za očitano dejanje v Bosni ni neposrednega dokaza, vendar pa je sodišče po dolgotrajnem postopku in preverjanju različnih informacij ter zaslišanju prič našlo dovolj posrednih dokazov, da je senat prišel do zaključka, da storilec ni mogel biti nihče drug kot prav vi, Jaka Ulčnik,« je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica, ki je Ulčniku za ta umor prisodila 15 let zapora. Na koncu pa izrečeno kazen združila s kaznijo za umor, za katerega je že bil obsojen, v enotno kazen 30 let zapora. Kar pomeni, da za umor v Bosni Ulčnik pravzaprav ne bo sedel niti dan dlje.
Penavi zameril, ker mu ni nasedel
Ulčnik je umor 22. marca 2005 zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in na zahrbten način, je dejala sodnica Lešnikova, ki je v celoti sledila modificirani obtožnici tožilstva. Okoli 5.35 je z lovsko puško z daljnogledom, ki jo je ukradel Dragu Gmajniču, v glavo ustrelil takrat 38-letnega Milenka Penavo v vasi Vitina na območju policijske uprave Ljubiška v Bosni in Hercegovini.
Penava, takrat oče treh mladoletnih otrok, starih od tri do devet let, se je usodnega jutra odpravljal v službo in se na vhodnih vratih ravno poslavljal od svoje žene, ko je Ulčnik sprožil strel iz lovske puške, ki je Penavo zadel v glavo. Od zadaj. Svojo žrtev je čakal v zasedi v bližnjem grmovju, že večer pred tem pa si je hišo in okolico dodobra ogledal. In tudi to kaže na to, da je dejanje skrbno načrtoval.
Ulčnik je Penavo, ki je bil lesar, poznal, ker sta poslovno sodelovala z Ulčnikovim očetom. Oba sta imela žago in trgovala z lesom. Penava je bil v domačem okolju poznan kot dober in pošten človek. Ulčnik naj bi ga nagovarjal, da bi ga seznanil z ljudmi, ki se ukvarjajo s prepovedanimi drogami, in še, da bi kupil traktor, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil ukraden. Penava mu ni nasedel, kar mu je Ulčnik očitno zameril in skoval peklenski načrt. Ukradeno puško, s katero je streljal, je po dejanju odvrgel v bližnji potok in pobegnil v Slovenijo. Kriminalisti so puško kljub temu našli, v njej so bili še štirje naboji, našli pa so tudi tulec. Vendar so preiskovalci dolgo tavali v temi, saj motiva za takšno dejanje preprosto ni bilo.
Izdal ga je sivi golf
Da je morda vpleten prav Ulčnik, je posumila pokojnikova soproga, ko ji je eden od policistov omenil, da naj bi večer pred kaznivim dejanjem v vasi Vitina opazili sivi golf s celjskimi registrskimi tablicami, katerega lastnik je bil, kot se je izkazalo, prav Ulčnik. Tožilka Simona Kuzman Razgoršek je v zaključni besedi spomnila, da je tudi izvedenec balistične stroke Franc Sabljič dejal, da je lahko z razdalje 48 metrov s takšno puško, kakršno je uporabljal Ulčnik, žrtev brez težav zadel tudi manj izkušen strelec. Četudi je pri rokovanju s puško uporabljal rokavice, pa so forenziki na njej našli delni odtis njegovega desnega kazalca. Ne nazadnje je Ulčnik svojemu znancu Francu Peniču po dejanju mimogrede navrgel, češ da je v Bosni nekoga ustrelil, odvrgel puško in se odpeljal v Slovenijo, kar je ta povedal na enem od zaslišanj. Z leti pa mu je spomin zbledel in se tega ni več spomnil.
