Po podatkih Eurostata bi bilo v Sloveniji leta 2016 moč preprečiti 53,5 odstotka smrti, medtem ko je povprečje EU znašalo 43,3 odstotka. Sloveniji sta po deležu smrti, ki bi jih lahko preprečili, v letu 2016 sledili Madžarska (51,7 odstotka) in Estonija (50 odstotkov). Po drugi strani so najnižje deleže smrti, ki bi jih lahko preprečili, imeli Bolgarija (35,4 odstotka), Ciper (39,2 odstotka) in Malta (39,9 odstotka).
Delež vseh smrti, ki bi se jim lahko izognili, je bil v EU 68 odstotkov, v Sloveniji pa 76,2 odstotka. Ta delež je bil najvišji v Romuniji (80,1 odstotka), Litvi (79,9 odstotka) in na Madžarskem (79,5 odstotka), najnižji pa v Lihtenštajnu (58,7 odstotka), Franciji (60,6 odstotka) in na Nizozemskem (64 odstotkov).
Med državami članicami so tudi precejšnje razlike v deležih smrti, ki bi se jim lahko izognili s pravočasnim in učinkovitim zdravljenjem. Najvišje deleže so leta 2016 zabeležile Romunija (31,9 odstotka), Slovaška (30,8 odstotka) in Slovaška (30,1 odstotka), najnižje pa Francija (19,3 odstotka), Belgija (20,5 odstotka) in Danska (21 odstotkov).
Tretjina smrti, ki bi se jim v EU lahko izognili, je bila posledica srčnih bolezni in bolezni dihal. Največ, 174.000 ali 15 odstotkov vseh smrti, ki bi se jim lahko izognili pri mlajših od 75 let, je bilo posledica srčnih napadov. 168.000 ljudi (14 odstotkov) je leta 2016 umrlo zaradi raka sapnika, bronhijev ali pljuč, 87.000 (sedem odstotkov) pa zaradi možganske kapi, je še sporočil Eurostat.
