Medtem ko negotovosti brexita po ocenah analitikov že zmanjšujejo proizvodnjo britanskega gospodarstva, je evropska komisija včeraj predlagala predvidoma še zadnje ukrepe za pripravo gospodarstev držav članic na morebiten najbolj črnogled scenarij. Če Združeno kraljestvo ob ponovnih političnih pretresih na Otoku do 31. oktobra ne bo ratificiralo izstopnega dogovora z EU ali pa ne bo dosežen dogovor o vnovičnem premiku britanskega izstopa iz Unije, bo namreč prišlo do tako imenovanega trdega brexita, ki bi utegnil najmočneje prizadeti največje evropske izvoznike v Britanijo – Nemčijo, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Irsko.
Države članice, katerih podjetja in zaposlene bi takšen britanski izstop utegnil najhuje prizadeti, bi po predlogu komisije lahko zaprosile za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada in evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Če gre soditi po mehanizmu, iz katerega bo mogoče črpati denar v primeru trdega brexita, zdaj evropska komisija takšen izstop Združenega kraljestva umešča ob bok naravnih katastrof.
Predlog za pomoč s 780 milijoni evrov iz dveh skladov
Solidarnosti sklad EU je bil namreč ustanovljen leta 2002, ko se je državam v srednji Evropi pomagalo pri spopadanju s posledicami obsežnih poplav. Od takrat se je 24 državam članicam iz sklada za pomoč po različnih naravnih katastrofah namenilo več kot pet milijard evrov. Za primer trdega brexita naj bi razširili upravičenost do pomoči iz sklada, prav tako pa bi z njegovo pomočjo podprli državno pomoč podjetjem, ukrepe za ohranitev zaposlitev in delovanje vseh obstoječih in novih carinskih ter fitosanitarnih nadzorov na mejnih prehodih z Veliko Britanijo. Iz tega sklada namerava komisija zagotoviti 600 milijonov evrov.
Dodatnih 180 milijonov bo za primer trdega brexita na voljo iz sklada za prilagoditev globalizaciji. Ta je sicer namenjen pomoči delavcem, ki so zaradi ekonomske in finančne krize ali globalizacije izgubili delovna mesta. Z omenjenimi sredstvi se sofinancirajo prezaposlitveni projekti ali vzpostavljanje lastnih poslov.
»Bolje preventiva kot kurativa,« je predlog evropske komisije za morebitno pomoč iz skladov v primeru trdega brexita včeraj opisala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva. Predlog komisije morata potrditi še svet in evropski parlament.
Ivanc: Slovenska podjetja dobro pripravljena
Ali bi utegnila ob morebitnem trdem brexitu za pomoč iz skladov zaprositi tudi Slovenija, nam včeraj na ministrstvu za gospodarstvo (MGRT) ni uspelo izvedeti. Ekonomist dr. Črt Kostevc napoved evropske komisije razume predvsem kot deklarativno gesto, da je tudi sama pripravljena na morebiten trdi brexit. Sam dvomi, da bi Slovenijo lahko doletele hujše negativne posledice za gospodarstvo v primeru trdega brexita in da bi bila potrebna takšna pomoč. Te bodo večje za glavne izvoznike na Otok. Posredno bi Slovenijo utegnile doleteti negativne posledice zaradi zmanjšanega povpraševanja na drugih tradicionalnih izvoznih trgih naše države, kar pa bi tudi lahko bila argumentacija za zaprosilo tovrstne pomoči. Skupna vsota 780 milijonov evrov napovedane evropske pomoči se sicer Kostevcu ne zdi visok znesek.
Slovenska podjetja so se sicer na morebiten trdi brexit pripravljala vse od lanskega leta. Po ocenah glavnega ekonomista pri GZS Bojana Ivanca so se podjetja razmeroma dobro pripravila na poslovanje ob morebitnem trdem brexitu. »Nekatere družbe imajo v zadnje pogodbe vnesene klavzule, ki kupce iz Združenega kraljestva obremenjujejo plačila morebitnih nastalih stroškov zaradi trdega brexita,« pravi Ivanc in dodaja, da so nekatere družbe ustanavljale tudi svoja podjetja v Združenem kraljestvu, da bi se izognile pravnim zapletom. Pri GZS sicer zaradi šibkosti funta in oblikovanih zalog na Otoku ohranjajo lansko oceno, da se bo v primeru trdega brexita blagovna menjava z Združenim kraljestvom zmanjšala v prvem letu za deset do 15 odstotkov, izvoz pa za okoli 60 do 70 milijonov evrov.
