Boris Johnson ima dva mlajša brata in eno mlajšo sestro. Enega od bratov, filmarja, politika ne zanima. Sestra Rachel je novinarka, ki je zaradi nasprotovanja brexitu izstopila iz konservativne stranke in prestopila v liberalno demokratsko stranko, ki zahteva preklic brexita. Brat Jo Johnson, prav tako politik – do danes – je »zaslovel« dvakrat. Najprej, ko je povedal, da je na brexitskem referendumu glasoval proti odhodu iz EU in po tem, ko je v znamenje protesta proti brexitu lani zapustil konservativno vlado Therese May.
Ko je veliki brat Boris Johnson pred kratkim postal premier, ga je povabil nazaj v vlado. Ne na kakšen ministrski položaj, ampak na položaj državnega sekretarja. Povabilo je sprejel. Manj kot šest tednov kasneje, danes, je zapustil bratovo vlado, parlament in konservativno stranko. Povedal je, da je »brat Boris fantastičen fant, s katerim pa se razhajata o brexitu«. Vladi, parlamentu in politiki se je odločil obrniti hrbet, ker je bil razdvojen med zvestobo družini in koristim naroda. Prepričan je, da brexit ni v korist narodu.
O pogajanjih drugače kot EU
Boris Johnson (še) ni komentiral bratove zanj boleče odločitve, ki je prišla dan po še bolj bolečih porazih v poslanski zbornici v sredo zvečer, ko so poslanci glasovali za zakonsko izobčenje nesporazumnega trdega brexita in zavrnili njegov predlog o razpisu predčasnih volitev 15. oktobra. Preveč je imel opravkov z reševanjem svoje obljube članom konservativne stranke, da bo Britanijo za vsako ceno povedel iz EU 31. oktobra (zdajšnji že dvakrat prestavljeni brexitski datum). Zdaj to želi doseči s predčasnimi volitvami, z »odločitvijo volilcev«, na katere se je spomnil šele zdaj.
»Po mojem mnenju in po mnenju vlade morajo biti volitve v torek, 15. oktobra. Mislim, da je zelo žalostno, da so poslanci glasovali, kot so, in da so s tem hudo kršili svojo demokratično dolžnost. Če bom jaz še premier v torek, 15. oktobra, bomo odšli (iz EU), kot upam, z veliko boljšim sporazumom,« se je Johnson odzval na poraz v parlamentu. Medtem ko on govori o nadaljevanju pogajanj o novem sporazumu z EU, v Bruslju pravijo, da so pogajanja »paralizirana« in da ni od sebe dal še nobenega predloga.
Johnson nikoli ne razočara s svojim barvitim besednjakom. Tudi zdaj ni. »Raje mrtev obležim v jarku, kot odložim brexit,« je zatrdil v enem od zagovorov nujnosti predčasnih volitev, ki si jih želi, ker je parlament na najboljši poti, da prepove nesporazumni trdi brexit. »Ali nadaljujemo naš načrt, da dobimo nov sporazum in državo popeljemo ven 31. oktobra, kar lahko naredimo, ali pa dovolimo nekomu drugemu, da nas obdrži notri po 31. oktobru,« je Johnson dejal drugi publiki.
Volitve niso prednostni cilj opozicije
Opozicija hoče predčasne volitve, vendar poudarja, da je njen prednostni cilj preprečiti nesporazumni trdi brexit oziroma da ne bodo privolili v volitve, dokler ne bo dogovora o odložitvi brexita z EU in dokler tega na blagoslovi, kot mora, kraljica. Opozicijske stranke se posvetujejo o datumu volitev.
Predlog zakona o »prepovedi« nesporazumnega brexita, ki so ga v sredo zvečer s solidno večino sprejeli v parlamentu, mora sprejeti še lordska zbornica, v kateri je večina proti brexitu. To naj bi se zgodilo jutri. Govorilo se je, da del konservativnih lordov na zahtevo vlade namerava zavlačevati z razpravo toliko časa, da bi prej za pet tednov zaprli parlament – v skladu z nedemokratično nedavno Johnsonovo zahtevo, ki jo je odobrila kraljica. Zdaj kaže, da so se premislili, saj je vlada sporočila, da bo parlamentarni postopek o tem predlogu zakona jutri končan. Medtem je nejasno tudi, kdaj naj bi zaprli parlament, ki naj bi ostal zaprt do 14. oktobra.
Johnson bo v ponedeljek poslanski zbornici še enkrat predlagal predčasne volitve 15. oktobra, vodja konservativcev v poslanski zbornici, Jacob Rees-Mogg pa pravi, da se bo zapiranje parlamenta začelo v ponedeljek, ali torek, ali sredo. Britanci še vedno ne morejo razumeti, da bodo parlament zaprli kljub vsemu, kar se dogaja v zvezi z brexitom.
Nova voditeljica liberalnih demokratov Jo Swindon se boji, da bo Johnson poskusil najti pot, po kateri bi 31. oktobra izvedel trdi brexit kljub novemu zakonu, ki ga prepoveduje. »Ker imamo premierja, ki je pripravljen raztrgati tradicije parlamentarne demokracije, se moramo zelo zavedati vseh nevarnosti.« Tudi največji poznavalci britanske politike pravijo, da je vse, kar se po Johnsonovem prihodu na oblast dogaja, neprimerljivo v novejši politični zgodovini.
