Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe do 2030 in s pogledom do 2040. »Podnebne spremembe čutimo vsi in zavedamo se, da je v boju proti negativnim posledicam podnebnih sprememb pomembno sodelovanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni,« so navedli na ministrstvu.
Države članice EU morajo ob upoštevanju relevantnih nacionalnih okoliščin določiti nacionalne prispevke in cilje, ki se morajo sešteti v sprejete skupne cilje na ravni EU. Vse države članice bodo tako pripravile načrte, s katerimi bodo v obdobju do 2030 (in s pogledom do 2040) določile nacionalne prispevke in cilje ter politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg z energijo ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.
V Sloveniji imamo že določen cilj do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov v sektorju, ki ni vključen v evropsko shemo trgovanja s kuponi za izpuste, za 15 odstotkov glede na leto 2005, obenem pa je v dopolnjenem osnutku načrta predlagan cilj, da bomo do leta 2030 dosegli vsaj 27-odsotni delež obnovljivih virov energije.
V obdobju do 2030 naj bi od leta 2007 energetsko učinkovitost izboljšali vsaj za 32,5 odstotka, prizadevati pa si moramo tudi za zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo, z upoštevanjem dekarbonizacije proizvodnje električne energije in zmanjševanja odvisnosti od uvoza. »Največji izzivi Slovenije se kažejo na področju prometa, saj projekcije kažejo nadaljnjo rast osebnega in tovornega prometa do leta 2030. Dodatne izzive vidimo tudi pri nadaljnjemu uvajanju obnovljivih virov energije, predvsem iz vidika njihovega umeščanja v prostor,« so navedli na ministrstvu.
V naslednjem koraku priprave načrta bo pripravljen osnutek okoljskega poročila, čemur bo sledil končni izbor scenarija in ciljev ter podrobnejše usklajevanje ukrepov ter izdelava makroekonomske ocene učinkov. »Doseganje zastavljenih energetskih in podnebnih ciljev bo ena osrednjih prioritet Slovenije do leta 2030, saj bo to bistveno vplivalo na kakovost življenja vsakega izmed nas,« so poudarili.
Dopolnjen osnutek je pripravil konzorcij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan, kjer bo v petek potekala javna predstavitev osnutka. Vlada se sicer pri pripravi načrta sooča s precejšnjo zamudo. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je prejšnji teden po seji vlade dejala, da vlada do konca leta najbrž ne bo uspela pripraviti končne različice načrta, potem ko je že lani vlada v Bruselj poslala nedodelan osnutek, ki je bil deležen številnih kritik.
