Nacionalnemu energetsko-podnebnemu načrtu, ki ga je država Slovenija konec lanskega leta poslala v Bruselj, »manjka ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050 – zaveze iz pariškega sporazuma«, je v svojem poročilu zapisala mednarodna nevladna organizacija Evropska podnebna fundacija (European Climate Foundation). Načrt je ocenila s sramotnimi 3,2 točke od 100 možnih. Slovenija pravzaprav v Bruselj niti ni poslala zaključenega dokumenta, pač pa zgolj osnutek, saj celostnega dokumenta v minulih petih letih uradnikom na infrastrukturnem in okoljskem ministrstvu ni uspelo pripraviti.
Slovenija izpostavljena v izrazito negativnem tonu
Omenjeno nevladno poročilo vrednoti državne podnebne načrte, cilje in ukrepe ter vsebuje kvalitativno analizo 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Za slovenski dokument tako ugotavljajo, da sicer vključuje nekaj sklicevanja na dolgoročno podnebno-energetsko državno strategijo in pariški sporazum, a je to tudi vse. Osnutek ne predvideva energetskih ciljev in določa zelo nizke cilje za emisije, ki niso vključene v sistem trgovanja z emisijami, pa tudi za obnovljive vire energije. Osnutek ne vsebuje informacij o načrtovanih politikah in ukrepih za odpravo emisij, načrtov za opuščanje premoga oziroma fosilnih goriv, informacij o potrebnih naložbah, pa tudi zahtevanih finančnih ukrepov do leta 2030 ne.
»Devet držav je zagotovilo le splošne ali nenatančne formulacije o finančnih ukrepih s kratkimi komentarji o obsegu. Slovenski načrt je bil edini, ki ni vseboval nobenih informacij o financiranju,« so ugotovili v mednarodni nevladni organizaciji. »Slovenski načrt ne predvideva projekcij o načrtovanih ukrepih, manjkajo tudi informacije o obstoječih in načrtovanih politikah na ciljnih področjih. Osnutek ne vključuje utemeljitve in ni rezultat neprekinjenega procesa priprave,« so še zapisali. Z negativnimi kritikami so energetsko-podnebni načrt pospremili tudi v društvu za sonaravni razvoj Focus.
Predolgo niso delali nič
Tak odziv ni presenetljiv; šele oktobra 2017 sta okoljsko in infrastrukturno ministrstvo imenovali delovno skupino za pripravo načrta in komaj tik pred iztekom mandata vlade Mira Cerarja je infrastrukturno ministrstvo, ki ga je tedaj vodil Peter Gašperšič, objavilo razpis za izvajalca strokovnih podlag ter novembra lani izbralo Inštitut Jožefa Stefana. Država je tako do lani jeseni zaradi nedejavnosti pridelala močno zamudo pri pripravi načrta.
Če do konca lanskega leta evropski komisiji ne bi poslala vsaj slabo pripravljenega dokumenta, bi – poleg sramote – izgubila tudi možnost črpanja 460.000 evrov nepovratnih sredstev. Zato so kljub nasprotovanju uradnikov na okoljskem ministrstvu nazadnje poslali, kar so pač imeli. »Osnutek načrta, ki je bil poslan evropski komisiji, je bil v časovni stiski in pomanjkanju strokovnih podlag pripravljen kot skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne evropske zakonodaje. Gre dobesedno za kopiranje veljavnih dokumentov,« so priznali na infrastrukturnem ministrstvu.
Odgovornost do okolja zgolj deklarativna
Evropska komisija bo tako do junija pripravila priporočila za izboljšanje načrtov držav članic. Večina, ne zgolj Slovenija, namreč ne izkazuje pretirane ambicioznosti na področju energetskih prihrankov in obnovljivih virov energije. Bolgarija, Romunija, Poljska in Grčija denimo predvidevajo, da bodo še naprej bistveno odvisne od premoga. Italija in Irska načrtujeta vlaganja v plinske projekte še po letu 2030, čeprav naj bi po predlogu evropske komisije najkasneje do leta 2050 EU postala ogljično nevtralna. Energetsko-podnebni načrti držav članic predvidevajo preskromne cilje pri opuščanju premoga in fosilnih goriv, premalo konkretizirane naložbe v ukrepe ter preveliko uporabo netrajnostne biomase. Le Švedska, Portugalska, Danska, Nizozemska, Finska in Francija naj bi dosegle tako imenovane neto ničelne emisije do leta 2050.
Končne energetsko-podnebne načrte morajo države poslati evropski komisiji do konca letošnjega leta. Ogljične nevtralnosti namreč ne bomo dosegli brez ambicioznih ukrepov in strogih kazni za kršitelje. Nacionalni energetski in podnebni načrti do leta 2030 so priložnost, da si države začrtajo jasne cilje in strategijo, ki bo pripeljala do njihove uresničitve.
Inštitut Jožefa Stefana, kjer snujejo strokovne podlage za Slovenijo, bo tako ministrstvu za infrastrukturo do konca tega meseca predložil izboljšani osnutek energetsko-podnebnega načrta. Nato bo ministrstvo pripravilo celovito presojo vplivov na okolje, ki bo pokazala, kaj je z vidika ambicioznosti ciljev okoljsko sprejemljivo.
