Evropska podnebna banka ne more financirati fosilnih goriv

Zdaj pa se je odzvala tudi EU: nova evropska komisarka Ursula von der Leyen je obljubila »Zeleni program za Evropo«.

Ključen element tega dogovora je ustanovitev evropske podnebne banke, ki bi pomagala financirati energetsko tranzicijo in bi delovala v okviru Evropske investicijske banke (EIB), banke EU. A ob tem se poraja pomembno vprašanje. Če bo evropska podnebna banka delovala kot del EIB, torej kot banka v banki, kaj se bo zgodilo z delom, ki ne zadeva podnebja? Bodo državljani EU dobili »umazano banko«, ki bo delovala vzporedno s »čisto«?

EIB nima spodbudne zgodovine, kar zadeva zmanjševanje globalne odvisnosti od fosilnih goriv. Čeprav se je leta 2013 odločila, da bo nehala podpirati premogovne projekte, je odtlej še naprej porabljala milijarde za financiranje fosilnih goriv. Med letoma 2013 in 2017 je za podporo projektom v zvezi z zemeljskim plinom porabila 11,8 milijarde evrov. Samo v lanskem letu, dve leti po podpisu pariškega podnebnega sporazuma, je EIB zagotovila 2,4 milijarde evrov posojil za projekt južnega plinskega koridorja. Ta izjemno sporen projekt plinovoda, po katerem bi zemeljski plin transportirali iz Azerbajdžana v Italijo, naj bi po načrtih deloval 50 let, kar je več desetletij po tem, ko mora po besedah IPCC svet doseči ničelno stopnjo neto emisij. Medtem EIB še naprej financira premogovna energetska podjetja, kot sta poljska Energa in PGE, čeprav slednja še naprej investira v nove elektrarne na premog.

Nadaljnje omogočanje posojil za projekte, ki pospešujejo podnebne spremembe, ter istočasno kitenje z nazivom »Podnebna banka« bi bilo nedosledno, obenem pa tudi nesmiselno s finančnega vidika. Prav tako bi ogrozilo prihodnost našega planeta. Poleg tega bi s tem kršili pariški podnebni dogovor, ki države podpisnice zavezuje k uskladitvi vseh finančnih tokov s cilji sporazuma.

Na srečo je to zdaj spoznala tudi sama EIB. Letos poleti je s potencialno prelomno izjavo predlagala »postopno opustitev podpore energetskim projektom, ki temeljijo na fosilnih gorivih: proizvodnji nafte in zemeljskega plina, infrastrukturi, ki ji namenjena predvsem zemeljskemu plinu, proizvodnji toplote ali električne energije na podlagi fosilnih goriv«. Hkrati bo »do konca leta 2020 prenehala dajati posojila za energetske projekte, ki temeljijo na fosilnih gorivih«.

EIB trdi, da bo mnogo energetskih projektov, ki jih podpira, delovalo tudi po letu 2030 in jih bo zato treba uskladiti s pariškim sporazumom. V banki se zavedajo tveganj, povezanih z odvisnostjo od fosilnih goriv, in namesto tega predlagajo osredotočenje na infrastrukturo, s katero bo mogoče odgovoriti na investicijske izzive, povezane z evropskimi podnebnimi cilji – zlasti z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo – ki bi pomagali doseči ničelne neto emisije ogljika. EIB je sprevidela, da bo povpraševanje po infrastrukturi na področju fosilnih goriv v vsakem primeru upadlo in da je gradnja nove fosilne infrastrukture, ki bo v svetu ničelnih ogljičnih emisij zastarela, finančno tvegana.

Skratka, EIB je prepoznala grozečo podnebno nevarnost in je še nadgradila idejo Ursule von der Leyen, tako da je predlagala, da na fosilna goriva dejansko ne bi smel več staviti noben del banke. Zdaj je odločitev odvisna od direktorja v EIB Andreja Kavčiča, ki je skupaj z drugimi državami EU član Sveta direktorjev EIB in ministra za finance dr. Andreja Bertonclja.

Če bo ta predlog EIB sprejet, bo to pomenilo večjo kredibilnost prizadevanj za to, da EIB postane evropska klimatska banka, ter za vodilno vlogo EU na področju podnebne krize. Poleg tega bo to pomemben signal trgom, državam in drugim bankam, da sledijo zgledu. Če predlog ne bi bil podrt, bi to pomenilo močan udarec za razvijajoče se podnebno gibanje ter neuspeh nove predsednice evropske komisije pri prvih zelenih ukrepih.

Po še enem poletju rekordnih temperatur in požarov je zdaj čas, da upravni odbor sprejme odločitev. Lahko podprejo prihodnost brez fosilnih goriv. Lahko pa še naprej financirajo rušenje podnebnega ravnovesja – in tako prispevajo k skokovitemu porastu podnebnih in političnih temperatur.