Argentinski ekonomski položaj je tako skrb zbujajoč, da je neoliberalni predsednik Mauricio Macri v nedeljo podpisal uredbo, ki je bila v ponedeljek objavljena v uradnem listu, o omejitvi pravic podjetjem in bankam pri nakupih in razpolaganju z ameriškimi dolarji. Poleg tega izvoznim podjetjem nalaga, da zaprejo bančne račune v tujih valutah, in posameznikom nakup omejuje na 10.000 dolarjev na mesec, medtem ko bodo fizične osebe, ki varčujejo v tujih valutah, lahko še naprej lahko dvigovale svoje prihranke v dolarjih. Nadzor nad deviznim poslovanjem bo do nadaljnjega izvajala argentinska centralna banka, kar pomeni, da bodo podjetja za nakup tujih valut in izplačila v tujini potrebovala dovoljenje te osrednje finančne ustanove. Od minulega tedna morajo njeno dovoljenje pridobiti tudi tuje banke za nakazovanje svojih presežkov v dolarjih v matične ustanove. Ta ukrep prav tako velja za argentinska podjetja, ki imajo sedež v tujini.
Predsedniku Macriju zmanjkuje manevrskega prostora
Gre za recept državnega nadzora nad deviznim trgom, ki ga je Macri kot pristaš neoliberalne paradigme najbolj sovražil in kritiziral pri prejšnji peronistični vladi. A Macri in njegovi sodelavci nimajo prav veliko manevrskega prostora, zato poskušajo ohraniti največjo možno količino državnih rezerv v dolarjih, da bi preprečili nadaljnje padanje vrednosti domačega pesa, ki je v zadnjih treh tednih izgubil več kot 32 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem. To pa je povzročilo rast inflacije, ki je na letni ravni dosegla 60 odstotkov. Da bi se izognili ponovni devalvaciji pesa, se je vlada odločila, da raje odpravi prosti trg s tujimi valutami in da ne izpolni obveznosti do tujih kreditodajalcev. Po oceni analitikov znašajo njene rezerve v tem trenutku 54 milijard dolarjev, a zelo hitro kopnijo. Od prejšnje srede do petka naj bi centralna banka plasirala na trg tri milijarde dolarjev za ohranitev vrednosti domače valute.
Pod vprašajem tudi odplačilo argentinskega dolga
Vendar ta strategija ne daje zagotovila, da bo uspelo. Ena večjih bonitetnih hiš Standard & Poor's je minuli teden Argentino že razglasila za plačilno nesposobno, nato pa oceno popravila v oznako CCC/C, kar je glede stopnje tveganja nekaj podobnega. Po predvidevanjih agencije bi poslabšanje ekonomskih ali finančnih kazalcev lahko privedlo do tega, da Argentina sploh ne bo mogla odplačati svojega zunanjega dolga, ta po nekaterih ocenah znaša 175 milijard dolarjev z obrestmi. Argentinski finančni minister Hernan Lacunza je prejšnjo sredo zahteval sestanek s predstavnikom Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o reprogramiranju argentinskega dolga. Gre za posojilo v višini 57 milijard dolarjev, ki ji ga je septembra lani odobril IMF za premostitev ekonomske krize, a ni kaj dosti pomagalo.
Kriza se je po 11. avgustu letos še zaostrila, potem ko je na preizkusnih (primarnih) volitvah za predsednika države opozicijski peronistični kandidat Alberto Fernandez dobil 15 odstotkov glasov prednosti pred Macrijem, ki se bo za drugi mandat potegoval 27 oktobra. Glasovanje 11. avgusta je bilo zgolj preizkus podpore volilcev, a to je bil zadosten znak, da so se mednarodni kapital ter domači in tuji Macrijevi botri umaknili in s svojim ravnanjem krizo še poglobili. Macrijev prijatelj Donald Trump in drugi zagovorniki ekonomske deregulacije zdaj molčijo, IMP pa celo tehta, ali bo ali ne septembra nakazal zadnjo kvoto od 5,4 milijarde dolarjev že odobrenega kredita.
