Macri, ki se bo za nov predsedniški mandat potegoval 27. oktobra letos, zaostaja po tem izidu za več kot 15 točk za peronističnim opozicijskim tandemom, v katerem nastopata skupaj Alberto Fernandez in Cristina Fernandez de Kirchner; prvi kandira za predsednika države, nekdanja argentinska predsednica (2007–2015) pa za podpredsednico.

Po argentinskem volilnem sistemu morajo volilci predhodno potrditi predlagane kandidate za splošne volitve vseh političnih strank, kar je svetovni unikum. Sistem imenujejo »primarno odprto in sočasno obvezno glasovanje« (PASO), ki se ga udeležuje vse volilno telo, to je 34 milijonov volilnih upravičencev. Kandidati, ki prejmejo manj kot 1,5 odstotka glasov, ne smejo kandidirati na splošnih volitvah. Čeprav na tem glasovanju ni nihče izvoljen, ima lahko usodne posledice.

Prav to se je zgodilo 11. avgusta, ko je kandidaturo Alberta Fernandeza in Cristine Fernandez de Kirchner podprlo 48,9 odstotka volilcev, medtem ko je Mauricio Macri prejel 33,3 odstotka glasov, kar pomeni več kot 15 točk razlike, ki jih bo Macri težko nadoknadil do prvega kroga splošnih volitev 27. oktobra letos. To je bil za predsednika in desno vladno koalicijo šok, prav tako za domače in mednarodne finančne kroge oziroma trge, ki so stavili na Macrijevo neoliberalno politiko, še zlasti po tem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) prevzel nazor nad argentinsko ekonomsko politiko v zameno za odobritev 57 milijard dolarjev posojila, s katerim je junija lani preprečil bankrot te države.

Črni ponedeljek za argentinski peso

Po glasovanju je sledil »črni ponedeljek«, ko so se finančni trgi silovito in panično odzvali. Argentinski borzni trgovinski indeks Merval je padel za 38 točk, vrednost ameriškega dolarja v primerjavi z domačo valuto je poskočila s 45 na 63 argentinskih pesov za ameriški dolar, centralna banka je nemudoma zvišala obrestno mero s 60 na 74 odstotkov ter poslala na notranji trg sto milijonov dolarjev, da bi zavarovala domačo valuto.

Na newyorški borzi so delnice argentinskih podjetij izgubile več kot polovico vrednosti, enako tudi državne obveznice in drugi vrednostni papirji. Temu so sledile ocene tveganja bonitetnih hiš oziroma agencij: ameriška banka JP Morgan je dvignila državno tveganje z 248 na 1715 bazičnih točk, agencija Fitch je znižala boniteto oceno z B na CCC ter postavila pod vprašaj zmožnost poplačila kreditov oziroma ocenila, da obstaja realna možnost bankrota. Nižjo klasifikacijo Argentine pojasnjuje Fitch z oceno, da »po primarnem glasovanju obstajajo velika politična negotovost in posledično težji pogoji za najem novih kreditov«. V agenciji pravijo: »Finančni pritiski na Argentino bi se lahko okrepili po letu 2020, ko ji bo IMF izplačal še zadnji obrok odobrenega posojila.« Predvidevajo tudi nadaljnje padanje BDP za 2,5 odstotka.

Predsednik: Krivi so volilci

Macri je krivdo za nastalo situacijo v ponedeljek naprtil 11,6 milijona volilcem, ki so dali prednost peronističnemu tandemu Fernandez-Fernandez (čeprav imata enak priimek, nista v sorodu). Za izrečene besede se je že naslednji dan opravičil. V sredo je po telefonskem pogovoru z Albertom Fernandezom (ki ga označujejo za virtualnega predsednika) napovedal ekonomske ukrepe za olajšanje razmer z ustavitvijo letne inflacije, ta se vrti okoli 55,8 odstotka. Obljubil je, da bodo k olajšanju življenjskih razmer srednjega in revnega sloja pripomogli ukinitev DDV na osnovne izdelke, 40-odstotni dvig minimalne plače, pomoč nezaposlenim, razpolovitev davka na dohodek samozaposlenih in višji davek na kapital oziroma dobiček.

To pomeni sprejem paketa ukrepov, ki je v nasprotju z njegovo dosedanjo neoliberalno politiko in postavljenimi direktivami IMF v času, ko ga je vodila Christine Lagarde, zdajšnja guvernerka Evropske centralne banke. V četrtek je Macri pred tisoč predstavniki vladne koalicije zagotovil, da se iz volilne kampanje ne bo umaknil, in ob tem pomirjevalno dejal: »Ne obstaja noben virtualni predsednik, predsednik sem jaz.« V soboto pa je že odstopil minister za finance Nicolas Dujovne. Gospodarske razmere v Argentini so skrb zbujajoče, politične pa kot po navadi zelo zapletene in negotove.