Matterhorn, visok 4478 metrov, je poleg Mont Blanca najslavnejša gora v Evropi, ki je krojila zlato dobo alpinizma. A po letošnji nevarni sezoni nekateri menijo, da je postala prenevarna. V začetku avgusta je vzela že sedmo smrtno žrtev. Korejski plezalec se je med vzponom obrnil in začel sestopati, potem na nadmorski višini 3700 metrov zdrsnil in po dvestometrskem padcu obležal mrtev. Njegovega soplezalca so rešili s helikopterjem. Dva tedna prej so padajoče skale ubile navezo dveh plezalcev, junija se je enako ponesrečil britanski plezalec.
Zaradi teh nesreč so nekateri prepričani, da je na pobočjih gore postalo prenevarno, in začeli javno pozivati, naj se pristope na goro zapre. »Matterhorn je postal preveč nestabilen in prenevaren, da bi jo kot turistično znamenitost vsak dan preplezala množica ljudi,« je dejal neimenovani gorski vodnik za švicarski tednik Sonntags Zeitung.
Njegov poziv je takoj razcepil gorniško skupnost, posebno pa mu nasprotujejo tisti, ki se preživljajo z alpinistično dejavnostjo. Raphaël Mayoraz, vodja oddelka za naravne nevarnosti v švicarskem kantonu Valais, je zamisel o zaprtju Matterhorna označil za zelo smešno: »Plezanje je pač zasebna dejavnost, oblasti pa bi morale seveda zagotoviti, da se plezalci zavedajo tveganj.«
Zaprtje Matterhorna se je sicer že zgodilo. Leta 2003, ko so v Evropi razsajali smrtonosni vročinski valovi, so zaradi ogromnih skalnih podorov zaprli pristope na goro. Strokovnjaki trdijo, da plazenje skal, zemlje in ledu po gorskih pobočjih, posebno nad nadmorsko višino 2500 metrov, povzročajo visoke temperature oziroma tajanje permafrosta, plasti zmrznjenih kamnin in zemljin pod površjem. »Taljenje permafrosta povzroča naraščajoče podore skal in plazove, posebno v izpostavljenih severnih stenah,« je dejal švicarski geolog Hans-Rudolf Keusen in dodal, da je povečana nestabilnost v višjih gorskih legah, ki povzroča uničevanje žičniških postaj, pohodniških poti in plezalnih smeri, značilna za celotne Alpe.
Lani je na vrh Matterhorna stopilo 3000 gornikov, pri tem pa je umrlo 11 ljudi. Za primerjavo, vrh Everesta je lani doseglo nekaj več kot 800 gornikov, pri tem jih je umrlo enako število kot na Matterhornu.
V gorniškem smislu je torej, ne upoštevajoč razlike v nadmorski višini in s tem povezanih vzrokov za smrt gornikov, Matterhorn relativno varnejša gora.
Vendar pa se bodo problem taljenja permafrosta in drugi negativni pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, v prihodnjih letih stopnjevali, z njimi pa bo naraščalo tudi gorniško tveganje v gorah po vsem svetu. Neizogibno bo potrebno izobraževanje gornikov o novih nevarnostih, saj bodo nekoč varne in dobro uhojene poti na vrhove postale zahrbtnejše.
