A ker se vrag skriva v podrobnostih, teh tudi v tem poglavju o voznikovih dogodivščinah ne manjka. Recimo, da se konec tedna na vrat na nos odločite, da se želite, dokler je še nekaj poletja, namočiti v domačem, slovenskem morju. Kaj lažjega, brisača, natikači, kopalke in v avto ter na Primorsko. Saj menda ni predaleč, mar ne? No, je predaleč, sploh v dobi nenehnih zastojev okoli prestolnice, ki se nato vlečejo vse do… Da, skoraj do cilja. Zato kombinacija z ogledom skritih kotičkov Slovenije v tej smeri ni odveč, ker je vseeno, ali stojite na avtocesti ali pa se zapeljete po kakšni obvoznici, ki to sicer ni, a vidite kaj novega.
Ko se vam po daljši poti in po veliko več pretečenega časa le uspe skobacati iz pregretega avtomobila, v bližini plaže, in ko se že veselite morja, sledi nova »ohladitev«. Parkirišče želite korektno in pošteno plačati, a kaj, ko je to možno le s kovanci! V dobi kartic, brezstičnega virtualnega sveta sprejema parkomat pri kopališču Strunjan na primer le kovance. In vam potem vsa poštenost nič ne pomaga, ker če nimate kovancev, ste v prekršku. Da, tudi to se zgodi, da včasih v denarnici zmanjka tisti evro, dva ali tri za nekaj ur parkiranja. In vam ne preostane drugega, kot da bentite in se podate na lov za kovanci. Ko v lokalu na kopališču vprašate za kovance, pa tudi če bi želeli kupiti kepico sladoleda, vam bodo odvrnili: »Tudi jaz jih nimam dovolj.«
Ko le naberete drobiž in se namočite v domači vodi, postanete lačni. Pa pojdimo v Izolo na morsko rižoto ali pico. Spet urejeno parkirišče, želite plačati, na parkomatu sicer piše, da ste prišli na Tomažičevo ulico, a glej ga zlomka… Uganili ste, spet ste brez kovancev, parkomat pa sprejme le te. Spodaj je sicer nalepka o neki aplikaciji, ampak za tistih nekaj obiskov tega kopališča na leto ne želite smetiti svojega telefona s še eno aplikacijo. Imate pa polno denarnico bankovcev pa kakšno bančno kartico tudi. Ne preostane vam drugega, kot da se spet podate na lov za kovanci ali pa se enostavno obrnete in poparjeni vrnete domov. Mi smo se odločili za tretjo varianto, poiskali smo drugo parkirišče z drugo gostilno. Da, turizem smo ljudje. Tudi tisti brez kovancev. Zdaj vemo: če se gremo kopat v slovensko, domače morje, potem nikar tja brez kovancev. Človek nikoli ne ve, na kaj bo naletel.
Seveda ne smemo posploševati, ob obali je mogoče parkirišča plačevati tudi na bolj sodobne načine in tudi s karticami, a ni vrag, da bi lahko vsaj neposredno ob obali te parkomate zamenjali in omogočili turistom kakšen lažji način plačevanja. Kajti v vsem tem času so izumili vrsto načinov plačevanja in sodobnih parkomatov, vse seveda s ciljem voznikom potegniti še nekaj evrov iz žepa. V tem je slovenska prestolnica lahko za zgled vsem, o tem ni dvoma. Zastonj parkirišča v mestu in okolici izginjajo kot spomladanski sneg. In plačevanje je enostavno. Ne, v tem mestu res počasi ne bo več nič zastonj.
