V sredo naj bi se – po nihanjih in preobratih v zadnjem tednu – negotova pogajanja o novi italijanski vladi v veliki časovni stiski vendarle uspešno končala. Tako je mogoče sklepati po izjavi voditelja levosredinske Demokratske stranke Nicole Zingarettija, ki je pozno popoldne po pogovorih s predsednikom države Sergiem Mattarello dejal, da je njegova stranka pripravljena vstopiti v »vlado preloma« z Gibanjem petih zvez.
Mattarella, ki je nezaupljiv do koalicije teh dveh doslej med seboj močno sprtih in s frakcijskimi boji načetih strank, je pred tem dal vedeti, da bo, če v sredo ne bo na vidiku nove trdne in jasne absolutne vladne večine, najbrž razpisal nove volitve, na katerih se obeta zmaga proruskemu skrajnemu desničarju Matteu Salviniju.
Conte da, Di Maio ne
A tudi vodilni demokratski senator Andrea Marcucci je v sredo zvečer izjavil, da so se pogajanja o skupnem programu uspešno končala. Predvsem so demokrati privolili v zahtevo Petih zvezd, da Giuseppe Conte – ob svoji veliki priljubljenosti po ostrem odstopnem govoru proti Salviniju v senatu 20. avgusta – ostane premier, in predsednik Mattarella bi ga lahko že v sredo ponoči imenoval za mandatarja nove vlade.
Če so demokrati v sredo dopoldne popustili Petim zvezdam glede Conteja, pa še vedno nasprotujejo temu, da bi voditelj Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio ostal podpredsednik vlade. Demokrati, ki hočejo »vlado preloma«, vztrajajo pri tem, da je lahko podpredsednik vlade samo nekdo iz njihove stranke, ker so že premierja izbrali v Petih zvezdah, čeprav ni član te stranke.
A nova vlada ni odvisna samo od predsednika Mattarelle, ampak tudi od volje članov Gibanja petih zvezd, ki morajo koalicijski dogovor potrditi na glasovanju na internetu. Velika večina članstva Petih zvezd je proti povezovanju z demokrati, ki naj bi predstavljali staro, korupcijsko politiko. Tako še vedno ni povsem izključeno, da predsednik Mattarella v prihodnjih dneh ne bo razpisal predčasnih volitev novembra in da Evropa ne bo že letos dobila prve skrajno desne vlade po drugi svetovni vojni, čeprav v zadnjih tednih podpora Salvinijevi Ligi pada.
Neposredna demokracija
Iz zgoraj povedanega lahko tudi razumemo, zakaj je eden od pogojev, ki jih je voditelj demokratov Zingaretti prejšnji teden postavil Petim zvezdam, zbujal nelagodje v tej populistični stranki in zagovornici neposredne internetne demokracije. Če so se Di Maio in njegovi strankarski kolegi strinjali z zahtevo demokratov po trajnostnem razvoju, ki ne bi škodoval okolju in bi koristil socialno šibkim, so bili nezadovoljni z zahtevo po spoštovanju posredne, predstavniške demokracije.
Očitno so demokrati ta pogoj postavili predvsem zato, da bi populiste poučili, kaj je demokracija, saj je ta mogoča predvsem kot posredna in predstavniška. Podobno so jim demokrati hoteli očitati populizem, ko so kot pogoj za koalicijo zahtevali tudi zvestobo do EU. Gibanje petih zvezd je s podporo Ursuli von der Leyen kot bodoči predsednici evropske komisije (zaradi česar je bil ogorčen Salvini) pokazalo, da postaja njihov odnos do EU racionalnejši.
