Leta 2050 bo na svetu okoli devet milijard ljudi. Da jih bomo nahranili, bomo morali skoraj podvojiti trenutno proizvodnjo hrane, že zdaj pa imamo skoraj milijardo kronično podhranjenih ljudi. Moramo poiskati nov način pridobivanja hrane. Tako se začenja poročilo Urada za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih, ki je pod drobnogled vzelo vse pozitivne strani prehranjevanja z insekti. Kot so zapisali v poročilu, se dve milijardi ljudi po svetu redno prehranjuje z žuželkami, doslej pa so ljudje zaužili več kot 1900 vrst.
Najpogosteje se na jedilniku znajdejo hrošči (coleoptera, 31 odstotkov), metulji (lepidoptera, 18 odstotkov), čebele, ose in mravlje (hymenoptera, 14 odstotkov), kobilice in črički (orthoptera, 13 odstotkov), stenice, uši, škržati (hemiptera, 10 odstotkov), termiti (isoptera, 3 odstotki), kačji pastirji (Odonata, 3 odstotki), muhe (diptera, 2 odstotka) in druge vrste (5 odstotkov). Med narodi, kjer jih pojedo največ, so Mehičani, ki uživajo okoli 250 različnih vrst žuželk, marsikakšno pa so pojedli tudi tisti, ki mislijo, da jih niso še nikoli. Na hmeljnih cvetovih je na 10 gramih cvetov sprejemljiva mera 2500 listnih uši, sadni sokovi imajo lahko eno ličinko na 250 mililitrov tekočine, kari v prahu ima do sto delcev žuželk na 25 gramov, sesekljani datlji pa tudi do deset mrtvih insektov.
Bogata hranilna vrednost in prijazno do okolja
A naj vas to ne vznemiri preveč, saj so žuželke zdrave, njihova hranilna vrednost pa se od vrste do vrste in celo od stopnje v razvoju zelo razlikuje. Nanjo vpliva tudi, kje živi in s čim se prehranjuje. Mokarji, črvi iz družine črnih hroščev, so namreč, kot radi rečejo nekateri, prave kalorične bombe. V njih je toliko nenasičenih maščobnih kislin omega3 in maščobnih kislin omega6 kot v ribah ter več kot v govejem mesu in svinjini, enako bogati kot ribe pa so po količini proteinov, vitaminov in mineralov. Medtem ko imajo črički v povprečju 205 gramov proteinov na kilogram teže, kar je le 50 gramov manj od govedine, kobilice pa 20 miligramov železa na 100 gramov telesne teže, kar je 14 gramov več kot pri govedini.
Ne gre pozabiti, da smo, če jemo žuželke namesto govedine ali svinjine, tudi veliko prijaznejši do okolja. Črički na primer pojedo le dva kilograma hrane, da pridobijo kilogram telesne teže, krava pa mora za kilogram svoje telesne teže užiti osem kilogramov, pri čemer ne pojemo vseh delov, ampak le 40 odstotkov njenega telesa, žuželko pa celo. Insekti poleg tega izpuščajo manj toplogrednih plinov in amonijaka kot govedo in svinje, porabijo manj vode in zahtevajo manj prostora, hranimo pa jih lahko tudi z živalskimi in rastlinskimi odpadki, ki jih živina in ljudje ne moremo jesti.
Kakšen je okus
Poznavalci mesa žuželk pravijo, da so insekti nekoliko oreškastega okusa, sploh če so pečeni. Nekatere vrste, kot so ličinke azijskih hroščev Rhynchophorus ferrugineu, imajo na primer okus po slanini, škorpijoni, ki po termični obdelavi niso več strupeni, priokus po ribah, tarantele, ki jih radi jedo v nekaterih azijskih in južnoameriških državah, po raku ali kozicah ter celo piščancu. Vodni hrošč ima okus po soljeni banani ali meloni, smrdljivci pa menda po jabolkih, česar kljub zagotovilom, da se okus ne sklada z njihovim vonjem, nismo preverili.
