Več kot polovica rastlinskih in živalskih vrst je ogrožena. Od tega je več kot tretjina vrst (38 odstotkov) ohranjena nezadostno, 14 odstotkom pa zvoni rdeči alarm. Rdeča ocena pomeni, da vrsta vsako leto izgubi 1 odstotek življenjskega prostora, da se njena populacija vsako leto zmanjša za 1 odstotek ali da je vrsta vsaj 25 odstotkov pod želenim ugodnim stanjem.
Žuželkam gre najslabše, kar je še posebej alarmantno, ker na dnu prehranjevalne verige predstavljajo hrano za številne druge živali. Njihovo usihanje lahko sproži učinek domin in kolaps celotnega ekosistema. Poleg metuljev, kačjih pastirjev in hroščev je v Sloveniji najbolj skrb zbujajoče stanje dvoživk, sledijo ribe, raki, plazilci in netopirji.
Kmetijstvo, urbanizacija in industrializacija ter človeško spreminjanje vodnih življenjskih okolij so največje grožnje za te živali in njihova življenjska okolja.
30 % njihovih življenjskih okolij je v rdečem, torej v slabem stanju. Zgolj dobra tretjina habitatnih tipov si je prislužila zeleno luč in oceno ugodno.
»Z varovanjem biotske raznovrstnosti varujemo sami sebe. Ko govorimo o izgubljanju vrst, o njihovem stanju, govorimo o lastnem zdravju. Hrana, ki jo kupimo v trgovini, je namreč tako kakovostna, kot je kakovostna narava, v kateri je zrasla,« pravi Martina Kačičnik Jančar, Zavod za varstvo narave.
Celinske vode in travišča ter barja in močvirja so v Sloveniji najbolj ogroženi habitati. Najbolje so ohranjeni morje, obala in priobalni deli, skalovja, melišča in gozdovi.
Politika bi morala ukrepati, pozivajo na zavodu. Okoljski minister Simon Zajc je ob današnjem svetovnem dnevu okolja priznal, da je pred državo še veliko okoljskih izzivov.
