Ločitvena prerekanja in spori o skrbništvu nad otrokom niso tako redki. Tokrat pa so okoliščine vendarle nenavadne: eden od obeh vpletenih je bil v vesolju. Ameriška vesoljska agencija Nasa preiskuje verjetno sploh prvi primer suma storitve kaznivega dejanja v vesolju.
Štiridesetletna vojaška pilotka Anne McClain je bila na Mednarodni vesoljski postaji od začetka lanskega decembra do konca letošnjega junija. V tem času je opravila dva vesoljska sprehoda in sodelovala pri več sto znanstvenih poskusih. Marca bi morala sodelovati pri sploh prvem vesoljskem sprehodu s samo žensko ekipo, a je zmanjkalo vesoljskih oblek ustrezne velikosti. Generalni inšpektor ameriške vesoljske agencije Nasa pa zdaj preiskuje, ali je McClainova med bivanjem dobrih 400 kilometrov nad površino Zemlje tudi kršila zakon, o čemer je prvi poročal New York Times.
Njena soproga, nekdanja pripadnica ameriških zračnih sil Summer Worden, jo je namreč obtožila, da je iz vesolja nezakonito prek spleta dostopala do njenega bančnega računa. McClainova sicer ni prenakazovala sredstev, naj pa bi s tem zagrešila krajo identitete.
McClainova in Wordenova sta se poročili leta 2014, lani je Wordenova vložila zahtevo za razvezo. Sin Wordenove je star šest let in se je torej rodil pred poroko, skupaj pa sta ga vzgajali. Starši Wordenove trdijo, da je McClainova tudi z vpogledi v finančno stanje soproge izvajala »preračunljivo in manipulativno dejavnost«, da bi dobila skrbništvo nad sinom soproge, kar astronavtka odločno zanika. Trdi, da je do bančnega računa po dogovoru dostopala ves čas zveze in uporabljala isto geslo ter da ji Wordenova nikoli ni rekla, da mora s tem prenehati.
Katera zakonodaja velja?
Kot navajajo ameriški mediji, je to prvi znani primer, da preiskujejo domnevno kaznivo dejanje na postaji, ki je skupni projekt ZDA, Rusije, Evrope, Kanade in Japonske. Vprašanje, kdo je pristojen za preiskavo, ni sporno. Temeljni pravni okvir je medvladni sporazum o Mednarodni vesoljski postaji iz leta 1998, ki ga je podpisalo petnajst sodelujočih držav. Osnovno pravilo je, da ima vsaka partnerska država jurisdikcijo in nadzor nad svojim osebjem in elementi postaje, ki jih prispeva (moduli, plovila…), navaja Evropska vesoljska agencija ESA. V preiskavi McClainove se torej uporabljajo ameriški zakoni, tudi zato, ker gre za ameriško banko.
Bolj zapleteno bi lahko bilo, če bi prišlo do dejanja, v katero bi bilo vpletenih več astronavtov in lastnina več držav. Prednostno pravilo, ki so ga iz več praktičnih razlogov sprejeli v omenjenem sporazumu, pa je, da je vsaka država najprej pristojna in odgovorna za sojenje svojim državljanom. To je torej drugače kot v mednarodnem pravu, kjer je praviloma prednostno ozemeljsko načelo, torej je za kazenski pregon najprej pristojna država, na katere ozemlju se je domnevni zločin zgodil.
Sporazum o Mednarodni vesoljski postaji velja za izhodišče bodočega »pravnega reda« v vesolju, pred katerim pa je po ocenah strokovnjakov vendarle precej izzivov. Ti bodo namreč prišli z nadaljnjim razvojem zasebnih vesoljskih podjetij in verjetno še bolj z razvojem vesoljskega turizma. ba
