SpaceX je konec tedna doživel spodrsljaj v tekmi z Boeingom. Podjetji se potegujeta za okoli 6,5 milijarde dolarjev težek Nasin vesoljski program, s katerim želi ameriška vesoljska agencija tudi sama v vesolje zopet pošiljati posadke astronavtov. Podjetje SpaceX si je z uspešnimi testi v zadnjem času pridelalo kar nekaj prednosti. Pred načrtovano misijo s posadko, do katere bi lahko prišlo že med poletjem, so morali premagati zgolj še nekaj mejnikov. Eden teh je bil tudi test, če zmore vesoljska kapsula dragon s pomočjo lastnih pogonskih raket odleteti na varno, če pride do komplikacij na glavnih pogonskih raketah, ki so namenjene premagovanju sile težnosti ob izstrelitvi plovila z Zemlje.
Minuli konec tedna so testirali prav te zmogljivosti kapsule, pri tem pa uporabili isto kapsulo, ki je marca uspešno prestala testni let v vesolje in varni pristanek v Atlantiku z majhnim tovorom na krovu. Tokratni test se ni končal po načrtih. Plovilu so vključili vgrajeni raketni pogon, tega pa je v nadaljevanju razneslo. Očividci so lahko posledice nesreče opazovali z morskih brežin blizu oporišča ameriških zračnih sil Cape Canaveral, od koder se je dvigoval gost oblak rdečkaste barve. Po doslej znanih podatkih v ponesrečenem testu nihče ni bil poškodovan.
Bo Boeing nadoknadil zaostanek?
Kaj točno je bil vzrok nesreče, vsaj javnosti za zdaj še ni znano, so pa kemikalije, ki jih uporabljajo v pogonskih raketah, izredno nevarne. Ko pri njihovem mešanju ne pride do okvar, je takšen pogon sicer zelo enostaven in zanesljiv.
Zaradi tokratne okvare bodo pri Nasi za nedoločen čas prestavili za poletje načrtovano misijo s posadko, podjetje SpaceX pa naj bi že lansko poletje imelo v pripravi tri nova vesoljska plovila dragon. Kljub temu bo spodrsljaj verjetno priložnost za Boeing, da nadoknadi svoj zaostanek.
Nasa je razvoju sposobnosti za pošiljanje astronavtov v vesolje prepustila komercialnim podjetjem, da bi svoja proračunska sredstva lahko namenila drugim projektom. Predvideni stroški poletov s komercialno izdelanimi plovili pa naj bi bili tudi bistveno cenejši od misij z upokojenimi Nasinimi raketoplani.
