Ossip Bernstein, mojster preživetja

Ossip Samoilovič Bernstein se je rodil v bogati judovski družini v Žitomiru v zahodni Ukrajini leta 1882. S šahom se je seznanil zelo pozno – med študijem prava v nemškem Heidelbergu. Že po dveh letih je bil odličen šahist, kar je dokazal leta 1902 na vsenemškem turnirju v Berlinu z drugim mestom in postal mojster. Med študijem je igral malo, pa vsakič odlično. Šlo je kot po maslu: leta 1906 je osvojil svoj prvi večji turnir v Stockholmu, nato pa postal doktor prava. Šlo je še bolje: leto pozneje je skupaj z Akibo Rubinsteinom osvojil veleturnir v Ostendeju. Za njima so bili Mieses, Nimcovič, Teichmann in Duras. Zviti Ossip je zdaj veljal za petega šahista sveta, vse do prve svetovne vojne pa ostal med deseterico. Bil je tudi uspešen bančni svetovalec, zato je redkeje igral. Soliden je bil na peterburških turnirjih v letih 1909 in 1914 in v San Sebastianu leta 1911.

Po ruski revoluciji so Bernsteina prijeli in poslali pred strelski vod zaradi povezav z bankirji. Oficir je v zadnjem hipu prepoznal njegovo ime. Da bi mu dokazal, da je res slavni mojster, ga je moral premagati v partiji šaha, in Ossip je to jadrno storil. Oficir ga je iz spoštovanja do šaha izpustil, Bernstein pa se je brez ficka z družino nekako prebil do Pariza. Še dvakrat je obogatel in bankrotiral: med veliko depresijo in ob vdoru nacistov v Francijo.

Čeprav je v 30. letih 20. stoletja ostal blizu svetovnega vrha in občasno igral na velikih turnirjih, predvojnih dosežkov ni ponovil. Bil je sijajen odvetnik ostrega jezika z vplivnimi poznanstvi, tako da je konec vojne dočakal na varnem v Španiji. Še enkrat se je vrnil k šahu in leta 1954 na amsterdamski olimpijadi na prvi deski vodil ekipo Francije, blestel pa na južnoameriški turneji. Ossip Bernstein, ki je premagal svetovna prvaka Emanuela Laskerja in Aleksandra Aljehina, je umrl v Franciji leta 1962.