Ignaz Kolisch, genij in mecen

Ignaz Kolisch se je rodil v judovski družini v Pressburgu (današnja Bratislava) leta 1837. Kot vsestransko nadarjen otrok je bil odličen pri vsem, česar se je lotil. Pri osmih letih se je preselil na Dunaj, prve šahovske uspehe pa dosegel leta 1860, ko se je za nekaj let nastanil v Londonu. Kot malo znan igralec je osvojil turnir v Cambridgeu, nato pa senzacionalno odigral neodločeno v dvoboju z Adolfom Anderssenom. Njegov hitri šahovski napredek ostaja uganka, ki jo morda pojasni druženje s princem Sergejem Urusovom, tedaj enim najboljših ruskih šahistov. Nekaj časa je Kolisch delal kot tajnik grofa Grigorija Kušeljeva, pisatelja in filantropa, in potoval z njim. Med gibanjem v visoki družbi je Ignaz spoznal Leva Tolstoja pa tudi Salomona Rotschilda, ki mu je odprl vrata v svet bančništva.

Kolisch je v teh letih premagal kopico močnih igralcev, tesno pa izgubil z Louisom Paulsenom in Anderssenom. Bil je že bogat, ko se je leta 1867 zadnji hip odločil za nastop na močnem turnirju v Parizu, kjer je zmagal pred Simonom Winawerjem, Gustavom Neumannom in Wilhelmom Steinitzom. Takoj je izzval na dvoboj naključno prisotnega vrstnika Paula Morphyja, ki je bil že v šahovskem pokoju. Brez uspeha. Morphy je bil očitno še zadnji šahovski izziv za Kolischa. Zdaj, ko je veljal za morda najboljšega na svetu, je namreč tudi sam nehal igrati. Odločil se je, da bo postal milijonar, in v nekaj letih mu je to s preudarnim vlaganjem tudi uspelo. S svojim denarjem in poznanstvi je podprl izvedbo veleturnirja v Baden-Badnu leta 1870, obeh dunajskih spektaklov v letih 1873 in 1882 pa tudi londonskega leta 1883. Ignaz Kolisch, tudi ustanovitelj Wiener Allgemeine Zeitung, je umrl po odpovedi ledvic na Dunaju leta 1889.