Povezovanje pomladnih oziroma desnih strank je bila večna tema slovenskega političnega prostora po osamosvojitvi leta 1991. Ivan Oman je že leto dni po osamosvojitvi predlagal zlitje SLS in SKD v eno stranko, a se to ni zgodilo vse do leta 2000, ko sta se SLS in SKD združili, nato pa je čez nekaj mesecev prišlo do razkola in ustanovitve NSi.
Ivan Oman je vodil Slovensko kmečko zvezo, predhodnico SLS, od leta 1988 do 1992, nato pa je stranko prevzel Marjan Podobnik za dolgih osem let do leta 2000. Zatem je za kratek čas združeno stranko vodil Franc Zagožen, po razkolu v njej pa so SLS vodili Franci But (2001–2003), Janez Podobnik (2003–2007), Bojan Šrot (2007–2009), Radovan Žerjav (2009–2013), Franc Bogovič (2013–2014) in Marko Zidanšek (2014–2018). Po drugem zaporednem poraznem rezultatu na parlamentarnih volitvah (SLS se leta 2014 ni uvrstila v državni zbor, spodletelo ji je tudi na lanskih volitvah) je ljudsko stranko znova prevzel Marjan Podobnik.
Življenje politične stranke NSi je na drugi strani potekalo kadrovsko bolj mirno, čeprav so po izločitvi iz SLS+SKD imeli tako dobra kot slaba obdobja. Začeli so leta 2000 z Andrejem Bajukom, ki se je iz tujine preselil v Slovenijo. Stranko je uspešno vodil na volitvah 2000 in 2004 (osvojili so 8 oziroma 9 odstotkov), nato pa je sledilo grenko razočaranje leta 2008 po izpadu iz parlamenta. Iz tistega obdobja je ostala ocena, da jim je SDS oziroma Janez Janša rezal odstotke podpore kot salamo. NSi je iz brezna potegnila Ljudmila Novak (2008–2018), nasledil pa jo je predstavnik mlajše generacije krščanskih demokratov Matej Tonin.
Več krščanskih demokracij?
Tudi po volitvah 2014 je Oman omenjal, da je na desnici prostora le za eno krščansko demokracijo. Leta 2015 je dejal, da bi bilo smiselno, da člani SLS, ki se čutijo krščanski demokrati, prestopijo v NSi, »lobiji pa naj ostanejo tam, kjer so«. Obe stranki sta sodelovali na evropskih volitvah 2014, ko je bil s pomočjo NSi v evropski parlament izvoljen tudi Franc Bogovič, nato pa so se poti strank popolnoma razšle, saj na letošnjih evropskih volitvah niso več sodelovale.
Razlika med SLS in NSi je tudi v odnosu do SDS. Medtem ko je NSi v prvi fazi delovala kot satelit SDS, se je ta odnos z Ljudmilo Novak v veliki meri spremenil. Matej Tonin pa bo moral še dokazati, ali je sposoben stopati po samostojni poti. Na drugi strani je SLS od vsega začetka predstavljala konkurenco in nevarnost za SDS, zato je med njima prihajalo ves čas do rivalstva, čeprav sta večkrat sodelovali v vladnih koalicijah.
Z vrnitvijo Marjana Podobnika v politiko se je SLS naslonila na SDS. Ob tem velja spomniti na izjavo Ivana Omana pred štirimi leti, ko je o Janezu Janši dejal: »Dokler bomo imeli voditelja t. i. desnice, kot je zdaj, je levici zmaga zagotovljena.« Več desetletij stara želja Ivana Omana po oblikovanju ene stranke krščanske demokracije se za zdaj zdi oddaljen in težko dosegljiv politični cilj. To najbolje ilustrirata dve žalni knjigi – v eno so se lahko danes vpisovali žalujoči na sedežu SLS, v drugo pa žalujoči na sedežu NSi.
