»Letošnji pridelek bomo predvidoma začeli obirati po 20. avgustu. Z letino kaže dobro, z izjemo nasadov, ki jih je prizadela toča. Težko ocenim, kakšen bo izpad zaradi toče, ki je poškodovala nasade na območju Dravske in Mislinjske doline, saj je ta klestila kar dvakrat letošnje poletje. Drugi nasadi, ki jih toča ni prizadela, pa so v zelo dobri kondiciji in pričakujemo dober pridelek, zaradi ugodnih vremenskih razmer, predvsem zadostne količine padavin, pa tudi kvaliteto,« je povedal Jože Čas, največji hmeljar na Koroškem.
Letos v Savinjski dolini, na Koroškem in v okolici Ptuja ter Ormoža hmelj prideluje 121 hmeljarjev, ki so grenko rožo posadili na 1596 hektarjih, kar je nekoliko manj kot lani.
Hladen maj je upočasnil rast, toča pa je odbila vrhove rastlin
»V hmeljiščih prevladuje sorta aurora, ki je je 35 odstotkov, malenkost manj, 33 odstotkov, je sorte celeia, sledita sorti bobek in savinjski golding, ki ga je okoli 10 odstotkov, medtem ko je okoli osem odstotkov novih sort, ki so jih vzgojili v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer so tudi že začeli meriti in spremljati parametre dozorevanja hmelja,« pravi Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri celjski enoti kmetijsko-gozdarskega zavoda.
A hmeljarji bi se zagotovo lahko bolj veselili letošnjega pridelka, če maj ne bi bil tako hladen, kar je upočasnilo rast rastlin, in če v hmeljiščih tudi letos ne bi naredila veliko škode toča.
»Kar na okoli 400 hektarjih je toča odbila vse vrhove rastlin, zato je težko ocenjevati letino, čeprav so si nekatere rastline opomogle. A zagotovo bo pridelka na koncu za okoli polovico manj kot lani, kar pomeni, da bo letina povprečna, pričakujemo okoli 2500 ton,« še pove Friškovčeva.
Domačinom bodo pomagali večinoma Romuni
Enako ocenjuje hmeljar Slavko Leskovšek iz Migojnic, ki letos obdeluje 28 hektarjev rodnih nasadov hmelja, še dva hektarja pa ima v premeni. Pri Leskovškovih imajo največ prav sorte golding, zato bodo letos eni prvih v Savinjski dolini, ki bodo proti koncu tega tedna začeli obirati.
»Nekaj toče smo imeli tudi mi, a bolj na žalskem koncu, na srečo pa ni bila prehuda. Bolj so nas prizadele majske nizke temperature, vreme pa je seveda tisto, ki vselej odločilno vpliva na končni pridelek,« pravi Leskovšek, ki bo imel poleg domače delovne sile med obiranjem tudi nekaj Romunov, ki že tradicionalno prihajajo v Savinjsko dolino.
»Dejansko pa večino dela danes opravimo s stroji, nekaj več ročnega dela je na koncu, ko gre hmelj v sušilnico. Pa traktorista moramo imeti domačega, takega, ki ima opravljene vse izpite za upravljanje,« še pove Leskovšek. Da hmelja ne bi prodal, ga ne skrbi, saj ima zanj večinoma sklenjene pogodbe. »Res je, da so pri pogodbah cene nekoliko nižje, je pa pridelek zato zanesljivo prodan,« še pravi hmeljar, ki ocenjuje, da se bodo letos cene po pogodbi gibale med petimi in desetimi evri za kilogram, na prostem trgu pa bodo lahko tudi višje.
