»Ključnega pomena za uspešnost ukrepov zatiranja je, da vsi hmeljarji na okuženem območju dosledno izvajajo predpisane ukrepe in tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča,« so v današnjem sporočilu za javnost poudarili na upravi.
Viroidna zakrnelost hmelja namreč predstavlja resno grožnjo v pridelavi hmelja v Sloveniji. Hmeljarji se že nekaj let soočajo z zelo nevarno boleznijo hmelja, ki jo povzročata dva viroida, zlasti viroid CBCVd (citrus bark cracking viroid) je zelo agresiven in povzroča gospodarsko škodo.
Okužene rastline začnejo zaostajati v rasti že prvo leto po okužbi in v nekaj letih odmrejo, kar povzroča visoke izgube pridelka hmelja. Viroid se v hmeljišču zelo hitro širi preko rastlinskega soka in ostankov rastlin, mehanizacije, orodja, opreme in celo s človekom (na podplatih in rokah).
Dodatni problem predstavljajo tudi latentne okužbe, ko ni vidnih bolezenskih znamenj, rastlina pa je vseeno kužna. Edini ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja je redno in pravočasno odstranjevanje obolelih rastlin, stalno razkuževanje mehanizacije, orodja in opreme, ki se uporablja v hmeljiščih ter sajenje zdravih sadik.
Bolezen doslej odkrita le v Sloveniji
»Bolezen je bila doslej na hmelju odkrita le v Sloveniji. V letu 2018 je bil zabeležen pojav bolezni pri 23 hmeljarjih na skupaj 145 hektarjih zemljišč v različnem obsegu (nekaj rastlin ali močna okuženost celega nasada). Okuženi nasadi predstavljajo 9,1 odstotka vseh površin hmelja v Sloveniji,« so pojasnili.
Slovenija je leta 2015 sprejela posebne nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja, ker pa se nevarni viroid kljub vsemu na okuženih območjih še vedno širi, so zdaj sprejeti dodatni ukrepi. Ob tem so pojasnilih, da bodo strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in kmetijski svetovalci izvajali zdravstvene preglede hmeljišč, vzorčenja in testiranja za ugotavljanje navzočnosti viroida.
»Hmeljarji, ki bodo izvedli vse predpisane in odrejene ukrepe fitosanitarnega inšpektorja uprave, bodo upravičeni do odškodnine za uničene rastline hmelja na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Določene oblike finančne podpore prizadetim hmeljarjem so možne tudi v okviru ukrepov kmetijske politike,« so poudarili.
Kot so poudarili, je ključnega pomena za uspešnost ukrepov zatiranja, da vsi hmeljarji pregledujejo svoja hmeljišča in ob najmanjšem sumu na navzočnost viroida o tem obvestijo pristojne službe.
Na okuženem območju morajo hmeljarji dosledno izvajati predpisane ukrepe (čiščenje in razkuževanje strojev, orodja in opreme v skladu z navodili), saj tako preprečijo širjenje bolezni na svojem posestvu in na sosednja hmeljišča.
Viroid se lahko na neokužene kmetije hitro razširi s sposojanjem opreme in izmenjavo sezonske delovne sile, ki si ne razkuži ali zamenja delovne opreme (rokavice, orodje), zato je pomembno izvajanje higienskih ukrepov tudi pri sezonskih delavcih.
