Zaradi geografske lege in visoke nadmorske višine ima Slovenija relativno malo obdelovalnih površin. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo leta 2017 imeli 63,1-odstotno stopnjo samooskrbe z žiti in 81,5-odstotno samooskrbo z mesom. Spodnja lestvica prikazuje stopnjo samooskrbe z domačimi kmetijskimi proizvodi, za katere velja tržna ureditev.
1. Hmelj, 195-odstotna stopnja samooskrbe
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Je ena najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti Spodnje Savinjske doline, pridelujejo ga tudi na območju Ptujskega polja, Koroške in Dravske doline. Priljubljena pivovarska sestavina v Sloveniji zaseda okoli odstotek njivskih površin in je že dolgo izvozno usmerjena. 99 odstotkov pridelka hmelja se porabi za proizvodnjo piva, največ se ga izvozi na trg Evropske unije, v ZDA, Vietnam ter na Sejšele, odstotek pridelave hmelja pa se porabi doma za farmacijo, kozmetiko, čaje ter drugo. V Sloveniji smo v letu 2017 pridelali na skoraj 1600 hektarjih površine 2160 ton hmelja, kar je bilo 13 odstotkov manj kot v letu pred tem. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije povejo, da znaša stopnja samooskrbe s hmeljem 195 odstotkov, kar nas v evropskem merilu uvršča na bronasto tretje mesto. Večji pridelovalki hmelja med državami članicami EU sta le še Nemčija in Češka.
2. Mleko, 131-odstotna stopnja samooskrbe
Proizvodnja kravjega mleka je druga najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 15 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa 33 odstotkov. Samooskrba z mlekom je v Sloveniji 131-odstotna, poraba mleka za prehrano pa je bila v letu 2016 215,1 kilograma mleka na prebivalca.
3. Goveje in telečje meso, 108-odstotna samooskrba
Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Največji delež ima govedoreja, ki je pri nas razširjena zaradi bogatih travnih površin. Druge vrste živinoreje (reja drobnice, konjereja, kunčjereja, čebelarstvo, ribogojstvo in podobno) so manj razširjene in po obsegu skromnejše. K vrednosti kmetijske proizvodnje prirast govedi prispeva okoli 13 odstotkov, k vrednosti živinoreje pa okoli 28 odstotkov. Prireja mesa goveda je leta 2016 v Sloveniji znašala 44.400 ton, kar pomeni 108-odstotno samooskrbo.
4. Perutnina, 107-odstotna samooskrba
Pri reji perutnine prevladuje visokospecializirana in tehnološko zelo zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja in je večinoma organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Na kmetijah je perutninarstvo predvsem dopolnilna, storitvena dejavnost. Prireja perutninskega mesa dosega okoli 8 odstotkov skupne vrednosti kmetijstva oziroma 18 odstotkov vrednosti živinorejske proizvodnje. Proizvodnja perutninskega je med vsemi proizvodnjami mesa najbolj izvozno usmerjena. Slovenija je pri perutninskem mesu v stalnem presežku. V letu 2016 je stopnja samooskrbe znašala 107 odstotkov. Prireja jajc pa k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 odstotke. V letu 2016 je samooskrba znašala 94,8 odstotka. Izvoz jajc je leta 2016 obsegal 2510 ton, kar je najvišja vrednost do sedaj, uvoz pa je znašal 3794 ton.
5. Vino, stoodstotna samooskrba
Vino v Sloveniji pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Na domači grudi se goji 48 sort vinske trte, med njimi prevladujejo bele sorte. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar na eni strani predstavlja izrazito drago pridelavo, na drugi pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. V tržnem letu 2015/2016 je bila stopnja samooskrbe z žlahtno kapljico skoraj 100-odstotna.
6. Ovčje in kozje meso, 82-odstotna samooskrba
Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je ena izmed okolju najprijaznejših oblik živinoreje. Večina reje je na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Po zadnjih statističnih podatkih je stalež ovc v letu 2016 znašal 119.845, koz pa 22.405. Prireja mesa drobnice k skupni slovenski kmetijski proizvodnji prispeva okrog 0,8 odstotka vrednosti. V zunanjo trgovino prispevamo skromen delež, saj je stopnja samooskrbe z mesom drobnice na ravni 81,7 odstotka.
7. Žita in riž, 50-odstotna
Žita predstavljajo najpomembnejši del poljedelske pridelave v Sloveniji, kjer zavzemajo več kot polovico vseh njiv v rabi. Skupna povprečna požeta površina v zadnjih letih obsega okoli 100.000 hektarjev. Z domačo pridelavo pokrijemo okoli polovico potreb po žitu (stopnja samooskrbe v letu 2011 je 68,9 odstotka). Domača poraba žita v Sloveniji presega domačo pridelavo in obsega od 900.000 do 100.000 ton na leto, od tega se dobri dve tretjini žita porabita za krmo. V strukturi porabljene krme močno prevladuje koruza. Med oljnicami, ki k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje prispevajo dober odstotek, prevladujejo oljne buče. Površine, namenjene pridelavi krompirja, se zmanjšujejo – opazen je izrazit trend zmanjševanja površin in obenem povečanje pridelkov, kar kaže na vedno večjo specializacijo pridelovalcev krompirja. Naša samooskrba v zadnjem času med leti sicer precej niha: stopnja samooskrbe v letu 2017 znaša slabih 50 odstotkov, k skupni vrednosti kmetijske pridelave krompir prispeva le okoli 2 odstotka.
8. Zelenjava, 52-odstotna samooskrba
V strukturi intenzivnih sadovnjakov z 58 odstotki še vedno prevladujejo jablane, vendar se je od leta 2007 njihov delež v strukturi površin zmanjšal. Zmanjšuje se tudi delež v preteklosti najbolj razširjenih sadnih vrst (hrušk, breskev in nektarin), medtem ko se povečuje zastopanost lupinarjev, jagodičja, nekaterih koščičarjev in sredozemskih vrst. Ker je pridelek sadja še vedno odvisen od vremenskih razmer, hektarski pridelek letno variira po sadni vrsti. Zaradi pomladanske pozebe v letih 2016 in 2017 je bila letina sadja tako v ekstenzivnih kot v intenzivnih sadovnjakih najmanjša po letu 1991. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je v Sloveniji nizka, vendar ima v zadnjih letih trend rasti. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je bila v letu 2017 51,8 odstotka. Stopnja samooskrbe s svežim sadjem za leto 2017 je 21,3 odstotka. Osnovne površine zelenjadnic (vključno z zelišči in gobami) v strukturi rabe njiv in vrtov v zadnjih petih letih zavzemajo 2,3 odstotka.
9. Prašičje meso, 35-odstotna samooskrba
Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2016 k bruto vrednosti kmetijstva prispevala slabe 4 odstotke, k vrednosti živinoreje pa okoli 8 odstotkov. Za prašičerejo je značilno ciklično nihanje števila živali in se od leta 2003 še vedno ni ustavilo. Po podatkih statistike je bilo konec leta 2016 v hlevih le še 265.000 živali. Stopnja samooskrbe je v letu 2016 znašala le 34,7 odstotka.
10. Oljčno olje, 25-odstotna samooskrba
Oljkarstvo je pri nas omejeno na slovensko Istro, kjer ima zelo dolgo tradicijo, v manjši meri se razširja še na del Goriških brd in Goriškega. Glede na gospodarske ali vremenske razmere je oljkarstvo doživelo mnogo padcev in vzponov, porast panoge je potekala od leta 1991 naprej, ko se je začelo obdobje večjih obnov oljčnikov, in je trajala do leta 2005, ko je bila ukinjena državna podpora za obnovo nasadov. Stopnja samooskrbe s to cenjeno surovino doseže največ 25 odstotkov.
