Vsak nov avtomobil, ki ga v zadnjem času pošljejo na ceste večji proizvajalci, je plod podrobnih analiz, zato se skorajda ne more zgoditi, da je neki model vsaj kratkoročno in nemudoma neuspešen. Kar želimo povedati, je skratka, da avtomobilov na trg ne pošiljajo več na pamet, v smislu »kar bo, pa bo«. Vsaj zdi pa se, da je bilo včasih drugače, zaradi česar je več avtomobilov »pogorelo«, so se pa zato našli tudi posamezni biseri, ki so se izstrelili med legende in ki bi jim danes bržčas prižgali rdečo luč že v začetni fazi. Jasno, izjeme vseeno obstajajo, a težko se je znebiti občutka, da je splošna slika prav takšna.

Plod tveganja in na videz neracionalna poteza je bil tudi tako imenovani roadster mazda MX-5. Ta se je od prihoda na trg pred okroglimi 30 leti v zgodovino med drugim zapisala tudi kot najbolje prodajan dvosedežni kabrioletski športni avtomobil vseh časov, a nemara še bolj kot njena pisana zgodovina v času proizvodnje je zanimiva njena zgodba pred nastankom. Iskrico, iz katere se je pozneje razvila, so namreč zanetili že desetletje pred njenim nastankom…

Predstavitev v Chicagu

Za omenjeno iskrico je v primeru mazde MX-5 poskrbel kar avtomobilistični novinar. Ime mu je bilo Bob Hall, pisal je za ameriško revijo Motor Trend, naključje pa je hotelo, da je že kot najstnik veliko časa preživel na Japonskem, zaradi česar se je priučil tudi tamkajšnjega jezika. Ob tem je bil vse življenje obkrožen z avtomobili, saj so bili ti strast njegovega očeta, ki si je med drugim lastil številne lahke in enostavne športne dvosedežne kabriolete, torej vrsto avtomobilov, ki je v času, ko je Bob Hall začenjal avtomobilistično novinarstvo, izginjala s cest. Ko je 16. aprila 1979 obiskal sedež Mazde v Hirošimi, se je med pripravljanjem prispevka zapletel v neformalni pogovor tudi s takratnim vodjo oddelka za raziskave in razvoj Keničijem Jamamotom. Tema je nanesla tudi na sanjske avtomobile enega in drugega in Hall je tako med drugim Jamamotu predstavil idejo o enostavnem kabrioletu, ki bi ga pri Mazdi lahko sestavili iz delov takrat aktualnega modela 323 in bi imel spredaj postavljen motor z zadaj speljanim pogonom. Avto z opombami mu je celo skiciral, usoda pa je hotela, da se je Hall pozneje zaposlil v Mazdinem ameriškem oddelku v Kaliforniji, Jamamoto pa je spomladi 1984 postal prvi mož podjetja. Ste že sešteli ena plus ena?

»Res je, da so me nekateri okronali kar za očeta MX-5, a si niti pod razno ne morem lastiti tolikšnih zaslug. Resda sem imel idejo, a če ne bi bilo vizije gospoda Jamamota in njegovega zaupanja v koncept, iz vsega skupaj ne bi bilo nič. Sam lahko rečem le, da mi je v veliko čast, da sem bil vsaj malo vpleten v cel projekt,« je pred časom povedal Bob Hall. Kakor koli, ko so pri Mazdi dokončno odobrili razvoj novega dvosedežnega kabrioleta, se je pisalo leto 1985, težava pa je bila v tem, da so bili v podjetju vsi toliko zasedeni z drugimi projekti, da so za izdelavo voznega prototipa najeli podjetje iz Anglije, ki ga je izdelalo na podlagi predloga ameriškega oddelka, v katerem je bil eden glavnih ljudi – Bob Hall. Septembra tega leta je bil avto v rdeči barvi s črno platneno streho narejen in poslan v ZDA, po kar nekaj spremembah in dodelavah pa je trajalo še nekaj let, da je bil pripravljen za proizvodnjo. Ta je naposled stekla leta 1989, ko so avto tudi predstavili na salonu v Chicagu. Drugo je, kot radi rečemo, zgodovina…

Nagrade in priznanja

Po uspešni predstavitvi so predvsem japonski kupci zahtevali, da bi bil avto čim prej naprodaj. Prednaročila so začeli sprejemati od konca julija, tisti, ki so obiskali natanko 46 prodajnih mest, na katerih je bilo mogoče avto rezervirati, pa so poročali o nič manj kot kaotičnih prizorih. Še huje je postalo, ko so mazdo MX-5, ki so jo sicer proizvajali v Hirošimi, začeli prodajati tudi drugod in se je širil dober glas o njenih voznih lastnostih. K temu je pripomogla tudi teža vsega 960 kilogramov, medtem ko je avto na začetku poganjal 1,6-litrski bencinski motor s 116 konji (85 kW), ki so si ga izposodili kar pri modelu 323. Kakor koli, po uspehu prve generacije je leta 1997 na ceste zapeljala druga, ki je v marsičem nagradila lastnosti originala, opustila pa denimo značilne »dvižne« prednje žaromete. O navdušenju kupcev nemara še največ pove podatek, da se je že leta 2000 MX-5 vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolje prodajan športni dvosedežni avtomobil v zgodovini – do takrat so jih namreč prodali že 531.890 primerkov.

Vzporedno s priljubljenostjo pri kupcih so šle tudi pozitivne kritike novinarjev, ki se kar niso mogli načuditi, kako zabaven je MX-5 med vožnjo. »Dejstvo je naslednje – če si želite športni avtomobil, je MX-5 perfektna izbira. Nič drugega na cesti ne prinaša take vrednosti za vaš denar. Nič drugega ne zagotavlja takšne zabave. Edini razlog, da ta avto ocenjujem s petimi zvezdicami, je, ker mu jih pač ne morem prisoditi 14,« je denimo zapisal znani avtomobilski kritik Jeremy Clarkson leta 2009, ko je bila na cestah tretja generacija mazde MX-5. Podobne lastnosti je torej avtu uspelo zadržati vseh 30 let proizvodnje, tudi v zadnji, četrti generaciji, ki je na cestah od leta 2014. Res je, da se je po omenjenem prodajnem rekordu v naslednjih letih prodaja malenkost upočasnila in je številko milijon prodanih primerkov denimo dosegla leta 2016, kljub temu pa je mazda MX-5 ves čas nabirala številne nagrade in priznanja, v zadnjih letih že tudi za uvrstitve na lestvice takšnih in drugačnih »največjih« vseh časov.