Umetna inteligenca kot izumiteljica

To je le nekaj vprašanj, ki jih prinaša nagel tehnološki razvoj. Kot kaže primer umetne inteligence Dabus, se utegnejo tem vprašanjem pridružiti še druga, med njimi tudi to, ali je umetna inteligenca lahko izumiteljica. Prav to za računalniško umetno inteligenco Dabus trdita dva ameriška profesorja, ki sta na patentni urad vložila zahtevek za priznanje avtorstva pri dveh izumih, ki se ju je domislil Dabus. Ta računalniška umetna inteligenca ni bila programirana, da bi reševala probleme, temveč je na podlagi zvočnih signalov zgolj ustvarjala slike. Toda Dabus se je začel razvijati naprej in misliti. Po zagotovilih profesorja Stephena Thalerja z britanske univerze v Surreyju, ki je Dabus ustvaril, je ta umetna inteligenca avtorica dveh iznajdb: posebne plastične posode, ki jo roboti lažje zagrabijo, in posebnega ritma opozorilne utripajoče luči, ki ga je težko spregledati. Te iznajdbe poskušajo zdaj znanstveniki v Dabusovem imenu prijaviti na patentnem uradu, s pojasnilom, da sami kot Dabusovi avtorji pri ustvarjanju teh izumov niso imeli nič. A na patentnem uradu vloge za prijavo ne bodo odobrili. Menijo namreč, da umetna inteligenca ne more biti izumiteljica, temveč lahko izumiteljstvo in patent po sedanji zakonodaji (tudi o avtorskih pravicah) pripadata zgolj živi osebi. Z dilemo, ki sta jo začela znanstvenika z univerze v Surreyju, se tako zastavlja vprašanje, kaj se bo s patentnim pravom in avtorskimi pravicami dogajalo v prihodnje, če bo umetna inteligenca še naprej nadaljevala z iznajdbami.