Kot je dejala posebna predstavnica ZN v Varnostnem svetu Rachel Kyte, bodo ključne zaveze azijskih držav, da bodo svoja gospodarstva obrnile v smer ogljične nevtralnosti. »Prav od te regije bo odvisno, ali bomo uspeli izpeljati energetsko tranzicijo in bomo sposobni doseči podnebne cilje ali ne,« je pojasnila novinarjem.
Gre za cilje iz globalnega podnebnega sporazuma, ki ga je decembra 2015 v Parizu sklenilo 195 držav in EU, ter določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje. Danes ima še več podpisnic.
Od vrha ZN se medtem pričakuje zaveza k ničelni ogljični stopnji do leta 2050. Prav vse večje potrebe po energiji v Aziji pa predstavljajo ključno oviro za to, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Jugovzhodna Azija je ena od najbolj hitro rastočih regij na svetu. Tu se zaradi gibanja populacije in urbanizacije pričakuje, da se bo povpraševanje po električni energiji med letoma 2015 in 2040 potrojilo,« je opozorila Kytova in dodala, da se države v regiji zaradi tega že obračajo k fosilnim gorivom.
Predstavnica ZN je vztrajala, da v premogu ni prihodnosti. »Ni konkurenčen pri ceni ... ter ima ekstremen učinek na človekovo zdravje in planet,« je opozorila.
V tej luči jo opogumlja, da so se denimo nekatera podjetja na Japonskem v zadnjih mesecih že odmaknila od premoga, saj da so ugotovila, da gre za dolgoročno slabo naložbo. Tudi Kitajska in Indija naj bi delali na energetski učinkovitosti.
Sicer pa v ZN menijo tudi, da je boj proti podnebnim spremembam kompatibilen z bojem proti revščini.
