Tudi danes se morda zdi, da bodo na primer sibirska prostranstva postala primernejša za življenje ljudi, za pridelovanje hrane, toplejše podnebje bo morda omogočalo pridelavo večjih količin hrane – a na drugi strani kaže, da bomo ogromno območij tudi izgubili. Na prvi pogled so letni časi s snežnimi padavinami in mrazom pač dejstvo našega podnebnega pasu. Toda ali se zavedamo, kaj pomenijo snežna odeja in ledeniki? To so ogromni rezervoarji vode, ki se uskladišči takrat, ko je ne potrebujemo (toliko) in se sprošča v toplejši polovici leta. Kadar v Sloveniji zima skopari s snegom, imamo poleti nizke ali zelo nizke vodostaje naših rek. Nekatere druge alpske reke so ledeniške, tam se led tali vse leto in vode je bistveno več – na primer Drava in Mura. Če pridemo do točke, ko bodo alpski ledeniki izginili, se bodo pretoki alpskih rek čez leto bistveno bolj spreminjali. Pa kaj? Reke napajajo podtalnico, poganjajo hidroelektrarne, z njihovo vodo namakamo…
Bojte se časa, ko se bo to zgodilo, in očitno se kar hitro približuje. Ne bo več naravnega »skladišča« zimskih padavin, torej ne bo zaloge za kritične dni. Islandija je daleč, a Zemlja je majhna. Naša družba pa še naprej nori z vse večjo porabo energije. Morda se posamezniki tega zavedajo, gonila družbe pa ne kažejo niti volje niti namena, da bi se smer spremenila. Avtomobilska industrija izdeluje in propagira vse večje avtomobile – ja, res potrebujemo pick-upe za nakup delikatese in toaletnega papirja v trgovskih centrih, kjer je gneča na parkiriščih in kjer z njimi lahko mimogrede zapeljemo čez robnik, kot je bila nekoč reklama za nekega mestnega terenca. In mi pri tem sodelujemo kot ovce. Če ne bi kupovali takih avtomobilov, jih najbrž ne bi dolgo izdelovali.
A gospodarska rast je pomembnejša. »Več je manj« je priljubljeni slogan pri naših odločitvah. To nam tudi ves čas vcepljajo v glavo. Kdaj se bomo začeli ravnati po sloganu »manj je več«?
