Morda je ravno zato čakanje na to, ali se bo zgodilo ali ne, bolj napeto. Morda bi lahko rekli, da vendarle nekaj naredimo za to, da bi bili vročinski rekordi verjetnejši ali pa pogostejši, a naš vpliv je, v najboljšem primeru, le v tem, da postajajo verjetnejši, ne moremo pa vedeti, kje in kdaj lahko pričakujemo bolj vroča vremenska obdobja. Pravzaprav je naš vpliv nenameren, radi bi ga čim bolj zmanjšali. Kdo pa rad prenaša 35 stopinj Celzija in več, pa toplejša jutra, ko ponoči zaradi pretoplih prostorov slabše spimo? Tudi če imate res radi vročino, je enkrat dovolj. Recimo vsak mesec nekaj dni bi že prenesli. A letos, ko je maj grozil, da nam bo za junij zmanjkalo drv za kurjavo, se je vročina začela precej zgodaj.
Vročinskih rekordov torej ne maramo najbolj. So prej slaba novica kot kaj drugega. Morda opomnik, da nam bolje ne bo, če bomo po starem živeli naprej. Že res, da že stari ljudski pregovor pravi, da je navada železna srajca. A v naši družbi najbrž ne gre za navado – če bi se zdajle našel nekdo, ki bi povedal uspešen recept, kako spremeniti našo družbo, da si ne bi več uničevali planeta in si slabšali življenjskih razmer, bi ga najbrž vsi rade volje poslušali. S pogojem seveda, da nam ne bi bilo treba spremeniti sloga življenja, naših življenjskih navad in da bi ekonomija prinašala enake dobičke in gospodarski razvoj kot doslej. Ampak po zdravi kmečki logiki sta ta dva vidika skregana med sabo. Brez temeljitih sprememb naše družbe se tudi ne bo spremenil naš vpliv na življenjske razmere na Zemlji. Strica s čarovno palico ni in ga ne bo.
Slovenija je na območju, ki se še nekoliko hitreje segreva od evropskega povprečja. Da globalno segrevanje ne pomeni samo vedno toplejšega vremena, nam je več kot nazorno pokazal letošnji maj. Pravzaprav lahko pričakujemo predvsem bolj »zmešano« vreme, kaj pa to pomeni, si že lahko bolj nazorno predstavljate. Najbolje, da ne spremenimo nič. Tako bomo imeli vse več možnosti spremljati razburljive novice o vročinskih rekordih in še čem podobnem.
