Tega se Bastidova vztrajno otepa, saj pravi, da je zgolj ena izmed mnogih. To sicer drži, je pa tudi ena od glasnejših. Ko po New Yorku na tisoče mladih protestira za ukrepanje proti podnebnim spremembam, je Bastidova z megafonom v prvi vrsti. To ne čudi, saj ima okoljevarstvo skorajda zapisano v genih. Kot pripadnica staroselskega ljudstva Otomi iz Mehike je v svoji domovini videla, kaj lahko povzročijo podnebne spremembe. Po dolgi suši so močni nalivi v njenem rodnem kraju San Pedro Tultepec povzročili pravo razdejanje in že takrat, še preden se je z družino preselila v ZDA, je sklenila, da namerava proti podnebnim spremembam nekaj ukreniti. Rečeno, storjeno. Ko je prišla v ZDA, je na svoji šoli ustanovila okoljevarstveni krožek. Za prvi protest proti podnebnim spremembam ji je uspelo na ulice spraviti 600 mladih in od takrat je ena od vodilnih pri pripravljanju novih demonstracij. »Vemo, da se podnebne spremembe zaostrujejo. Mnogi od nas izgubljajo upanje. Toda obup ni opcija,« pravi Bastidova. Za to, da se bodo spremembe zgodile, je po njenih besedah potrebna zgolj sposobnost predstavljanja. Po končani srednji šoli se bo podala na fakulteto. Ko jo bo zaključila, upa, da bodo spremembe v odnosu do podnebja na svetu že tolikšne, da se ji ne bo treba spraševati, kje bo živela in koliko otrok bo imela.
Xiye ni »ameriška Greta«
V svetu velja precej zmotno prepričanje, da je Greta Thunberg edina mlada aktivistka, ki se bori proti podnebnim spremembam. Dejansko jih je na trume: 14-letna Holly Gillibrand iz Škotske, 17-letna Južnoafričanka Ayakha Melithafa ali denimo 18-letna Američanka Xiye Bastida. Slednja je v zadnjem letu postala tako viden obraz ameriških petkovih podnebnih protestov za prihodnost, da so ji ameriški mediji nadeli vzdevek »ameriška Greta«.
Xiye Bastida je v zadnjem letu postala tako viden obraz ameriških petkovih podnebnih protestov za prihodnost, da so ji ameriški mediji nadeli vzdevek »ameriška Greta«.
