Res se dandanes lahko o marsičem pozanimamo po spletu, »stric Google vse ve«, kajne? Informacij je res ogromno, zato jih je toliko teže preveriti. Dejstva s spleta še vedno sprejemamo, kot da bi bila iz nekega učbenika, ki so ga spisali strokovnjaki. Tako po malem vsi postajamo zdravniki, meteorologi, mehaniki in tako dalje. Zdi se, da s pomočjo spleta zmoremo skoraj vse, no, vsaj zelo veliko. Marsikdaj je to tudi res. Ne pa vedno. Ne samo da so mnogokrat spletne informacije nepreverjene, tudi napačne in zavajajoče, tudi če so točne, jih na področjih, o katerih sicer ne vemo kaj dosti, najbrž ne zmoremo dovolj strokovno uporabiti in iz njih izpeljati novih dejstev.
Imam občutek, da v današnjem svetu znanje izgublja ugled in mesto, ki si ga zasluži. Saj ne, da bi morali spoštovati ljudi samo zaradi nekega naslova, ki so ga dosegli v svoji izobrazbi, ne! A vendar dandanes veliko ljudi dvomi že skoraj o vsem, kar je nekoč veljalo. Na primer tudi o tem, da je Zemlja okrogla, ali pa, da so bili ljudje na Luni, ali pa, da nas cepljenje zaščiti pred boleznimi… Nekoč se je v zgodovini že pripetilo, da se je pozabilo, ne pozabilo, ampak enostavno zanemarilo, podcenilo in prikrilo ljudem znanje, ki ga je človeštvo že imelo. Včasih imam občutek, da gre svet danes prav v tej smeri. A na drug način. Kot da nam prav nepreštevna množica informacij, o katerih so lahko nekoč le sanjali in so dostopna skoraj vsakomur, preprečuje, da bi v gozdu videli tudi drevo.
Tudi sam imam težave z množico informacij, ki dnevno letijo mimo mene. Zalotim se, da poslušam poročila, na koncu pa se vprašam, kaj sem slišal in si ne znam odgovoriti. Kakšen smisel ima potem sploh vse to? V času lakote so si ljudje želeli hrano, več hrane. A če bi jo naenkrat dobili toliko, da bi jih zasula, jim ne bi prav nič koristila.
