Računsko sodišče je izvedlo vsakoletno revizijo pravilnosti poslovanja države. Cilja revizije sta bila predlog splošnega dela končnega računa – ta obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja – in pravilnost izvrševanja državnega proračuna za leto 2018. Pri slednjem so se pod lupo revizorjev znašli vlada, posamezna ministrstva oziroma vladne službe, upravne enote in zagovornik načela enakosti.
Zmotili so se za 16 milijonov evrov
O predlogu splošnega dela končnega računa za leto 2018 je računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom, razlog za to pa so ugotovljene napake pri prikazovanju izdatkov. Te so revizorji odkrili v računu finančnih terjatev in naložb, kjer so bili previsoko izkazani izdatki za posojila javnemu skladu za podjetništvo in javnemu skladu za regionalni razvoj. Prikazani znesek je bil za 16,1 milijona evrov previsok.
Revizorji so ponovno opozorili tudi na neučinkovito črpanje evropskih sredstev. V sprejetem proračunu je država za leto 2018 načrtovala, da bodo prejeta sredstva iz EU in drugih držav za 681,9 milijona evrov presegla vplačila v evropski proračun. Dejansko je bilo tega presežka le za 360,1 milijona evrov, kar je 52,8 odstotka načrtovanega zneska.
Nepravilno vodenje postopkov
Računsko sodišče je izreklo mnenje s pridržkom tudi glede pravilnosti izvršitve proračuna za minulo leto. Neskladja s predpisi je med drugim ugotovilo pri plačah, prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna, javnih naročilih in dodeljevanju transferov.
Na področju plač revizija izpostavlja primere nepravilnega določanja konkurenčne klavzule v pogodbah o zaposlitvi in nepravilno izplačanega povečanega obsega dela javnim uslužbencem. Na policiji so na primer dvema policistoma obračunali in izplačali delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela brez izdanega sklepa o določitvi višine plačila za delovno uspešnost. Na ministrstvu za obrambo pa so z javnimi uslužbenci sklenili dogovore o povečanem obsegu dela šele po začetku izvajanja dodatnega projekta.
Na področju oddaje javnih naročil so revizorji odkrili več primerov nepravilnega vodenja postopkov. Več strani poročila so v tem delu namenili direkciji za infrastrukturo. Ugotovili so na primer, da direkcija ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bil razviden način izračuna ocenjene vrednosti naročila v znesku 120.000 evrov. Poleg tega je direkcija merila v nekaterih javnih razpisih določala neustrezno, ponudbe ni ocenjeval strokovnjak s področja predmeta javnega naročila, izplačilo pa je bilo izvedeno še pred izvedeno kontrolo upravičenosti stroškov.
Številne so bile tudi kršitve na področju dodeljevanja transferov. Najpogosteje je prihajalo do nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Vlada si je v tem delu prislužila kritiko revizorjev, ker je Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni izplačala denar iz državnega proračuna, ne da bi za to imela ustrezno pravno podlago. »Za izplačilo sredstev nacionalnemu inštitutu iz državnega proračuna bi morala obstajati posebna zakonska podlaga, ki bi takšno neposredno izplačilo javnemu zdravstvenemu zavodu opredeljevala,« so poudarili revizorji.
Potrebne spremembe predpisov
Ker vlada in ministrstva med izvajanjem revizije niso odpravili vseh napak in nepravilnosti, je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Pod črto revizorji ugotavljajo še, da bi bilo nekatere napake mogoče preprečiti s spremembami predpisov, predvsem zakona o javnih financah in zakona o računovodstvu, »tako da bi se zagotovila večja preglednost izkazovanja izvedenih poslovnih dogodkov, kot je na primer področje upravljanja dolga«.
