Ministri so na današnji seji soglasno potrdili, da bodo stroški proračuna prihodnje leto znašali 10,45 milijarde evrov ali 290 milijonov evrov več kot letos, leta 2021 pa bodo zrasli še za dodatnih pet milijonov evrov. Tako je vladi le uspelo izdatke prihodnjih dveh državnih proračunov spraviti v okvir, ki ga je aprila določil državni zbor.
(Pre)velike želje
Povečevanje stroškov je nujno predvsem zaradi zvišanja plač v javnem sektorju, je povedal minister za finance Andrej Bertoncelj, hkrati pa vlada zasleduje cilje na področjih razvoja in sociale. »Zahtev in želja je bilo še za dodatnih 600 milijonov evrov,« je dejal in pojasnil, da so v trdih pogajanjih rekli odločen ne prekomerni porabi. Vse je pozval, naj poiščejo notranje rezerve oziroma naj poskusijo zapraviti manj od največje dovoljene meje. Nobeden od proračunskih uporabnikov ni dobil vsega, kar je želel, a hkrati nihče s proračunoma ne more biti nezadovoljen, je dejal minister.
Proračuna na primer ne vključujeta tako imenovanega kulturnega evra, ki ga je pogosto napovedoval minister za kulturo Zoran Poznič. Njegov del proračuna bo večji samo za 2,5 milijona evrov, a je Poznič na seji vlade vseeno glasoval za. Danes nam je od virov s kulturnega ministrstva uspelo dobiti samo neuradno informacijo, da ideje kulturnega evra še ni mogoče pokopati.
Največ dodatnega denarja za zdravstvo in pokojnine
Vlada je danes državnemu proračunu določila podrobnejši razrez porabe, drugim javnofinančnim blagajnam pa je določila zgornje meje porabe. Ker sta zdravje in pokojnine prioritetni področji, bosta zdravstvena in pokojninska blagajna povečevali izdatke v razponu od šest do devet odstotkov. Prihodnje leto bosta skupno porabili za 570 milijonov evrov več kot letos, leta 2021 pa še dodatnih 550 milijonov evrov. Povečal se bo tudi četrti del javnih financ, torej občinski proračuni, vendar za nekoliko manj.
»Denarja je, v navednicah rečeno, dovolj,« je poudaril Bertoncelj. Slovenija naj bi še naprej imela proračunske presežke, javni dolg pa naj bi se prihodnje leto znižal na 61 odstotkov bruto družbenega proizvoda in bi torej samo še za odstotno točko zaostajal za maastrichtskim kriterijem. Leta 2022 naj bi bil že za pet odstotnih točk nižji. »Po hitrosti zniževanja javnega dolga smo vodilna evrska država,« je povedal Bertoncelj, a priznal, da je dobra slika javnih financ odvisna od uresničitve napovedi o nadaljevanju visoke gospodarske rasti. Prihodnje leto naj bi se BDP po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj povečal za 3,1 odstotka, leta 2021 pa za 2,8 odstotka.
