Kar 81 poslancev se je podpisalo pod predlog zakona o državnem zboru, na njihovo čelo pa je stopil sam predsednik parlamenta Dejan Židan. »Popravljamo napako, ki je bila narejena ob osamosvojitvi. Državni zbor (DZ) je namreč ena redkih državnih institucij, ki za svoje delovanje nima posebnega zakona,« je ob vložitvi zakona v državnozborsko proceduro izpostavil Židan. Ključna novost, ki jo predvideva predlog, je finančna avtonomija parlamenta. Državni zbor bo, če bodo predlagane rešitve sprejete, samostojen tako pri pripravi svojega proračuna kot pri odločanju o porabi teh sredstev. Temu pa odločno nasprotuje finančno ministrstvo. Meni celo, da potrebe po novem zakonu, ki bi urejal delovanje državnega zbora, ni, saj da to že urejata poslovnik DZ in zakon o poslancih.
»Državni zbor je ustavnopravno gledano vladi enakovreden organ, katerega samostojnost in neodvisnost mora v določeni meri segati tudi na proračunsko področje,« potrebo po finančni avtonomiji parlamenta utemeljujejo poslanci. Po njihovem predlogu mora vlada v državni proračun vključiti finančni načrt, ki ga za zadovoljevanje svojih potreb pripravi državni zbor, in ne tistega, ki ga predlaga vlada, kot velja za druge neposredne proračunske uporabnike. Prav tako naj bi bil parlament samostojen pri odločanju o porabi sredstev. »Omejevanje razpolaganja porabe proračunskih sredstev med letom bistveno vpliva na finančno samostojnost in posledično na nemoteno izvajanje zakonodajne veje oblasti,« lahko preberemo v obrazložitvi predloga zakona o državnem zboru.
V poslanskih vrstah kot nesprejemljivo izpostavljajo, da jim na primer finančno ministrstvo že sredi jeseni »zapre pipco«, pa da se morajo tako rekoč za vsak evro obrniti nanj…
Predlagatelji predloga zakona so postregli tudi s podatki o finančni avtonomiji parlamentov v drugih državah Evropske unije. Kot navajajo, je parlament v devetih državah (Češka, Danska, Francija, Grčija, Madžarska, Nizozemska, Latvija, Portugalska in Združeno kraljestvo) pri pripravi svojega proračuna povsem samostojen. V petih državah (Belgija, Litva, Luksemburg, Poljska in Španija) vlada zgolj določi makroekonomske kazalce za pripravo proračuna. Slovenija se po tej analizi uvršča v skupino držav (v njej so še Avstrija, Ciper, Hrvaška in Slovaška), v katerih se mora parlament pri pripravi proračuna posvetovati oziroma uskladiti z ministrstvom, pristojnim za finance. »Primerjalna študija finančne avtonomije parlamentov v evropskih državah je pokazala, da je nevmešavanje vlade v izvajanje proračuna parlamenta za države članice Evropske unije prevladujoče in ključno načelo delitve zakonodajne in izvršne veje oblasti,« poudarjajo v državnem zboru.
Poslanci stopili skupaj
Pod predlog zakona o državnem zboru so se podpisali poslanci vseh poslanskih skupin razen Levice, tudi ti pa določila o finančni avtonomiji parlamenta podpirajo. Naši sogovorniki iz različnih poslanskih skupin tako poudarjajo, da proračun državnega zbora ni velik. Zagotavljajo, da bo parlament pri njegovem določanju deloval odgovorno in samoomejevalno ter da bo upošteval gospodarske razmere; nenazadnje bo njihovo ravnanje izpostavljeno očem javnosti. »S predlagano rešitvijo želimo preprečiti izvršilni veji oblasti, da bi vplivala na delo parlamenta ali ga celo onemogočala,« nam je dejalo več podpisnikov predloga. Spomnili so tudi, da ideja o finančni avtonomiji parlamenta ni nova. Nad njo se je v prejšnjem mandatu močno navduševal takratni predsednik parlamenta Milan Brglez, predlogi, da bi državni zbor sam določil višino svojega proračuna in bil samostojen pri porabi teh sredstev, pa da so se pojavljali že v času vladanja LDS. A do njihove uresničitve ni prišlo, saj jim je tedanji finančni minister Mitja Gaspari nasprotoval. Gaspari nam je potrdil, da navedbe o njegovem nasprotovanju držijo. Navedel pa je tudi razlog za takšno ravnanje: večina v državnem zboru je bila vedno nagnjena k temu, da bi povečala izdatke državnega proračuna bodisi za delovanje državnega zbora bodisi za uresničitev posameznih političnih interesov.
Tako v parlamentu kot v vladnih vrstah je sicer mogoče slišati, da se pobudniki zakona o državnem zboru z ministrstvom za finance niso posvetovali, v finančnem resorju pa tudi ne skrivajo, da nad predlaganimi rešitvami niso navdušeni. Kot so nam dejali, je državni zbor pri izvajanju svoje dejavnosti že po sedanjih predpisih avtonomen, na finančnem področju pa je, tako kot vsi drugi proračunski uporabniki, omejen vsaj z določilom ustave, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ob tem dodajajo, da javne finance sistemsko ureja več zakonov in podzakonskih predpisov, ki pa jih predlagatelj zakona ne želi uporabljati.
»Iz vsebine predlaganih določb je mogoče sklepati, da bo državni zbor sam diskrecijsko odločal, kateri javnofinančni predpis bo v posamezni zadevi uporabil kot pravno podlago in kakšen bo obseg sredstev v njegovem finančnem načrtu. Pri tem pa je z javnofinančnimi predpisi vsa odgovornost, povezana z izvajanjem fiskalnih pravil, prenesena na vlado in ministrstvo za finance.« Na finančnem ministrstvu še opozarjajo, da bi sprejem predlagane ureditve lahko povzročil val pritiskov drugih proračunskih porabnikov po določitvi tovrstnih izjem.
Na različnih bregovih tudi glede nadzora
Predlog zakona o državnem zboru predvideva tudi spremembe pri nadzoru nad porabo proračunskih sredstev državnega zbora. Tega naj bi izvajal le neodvisen in samostojen organ, kot je računsko sodišče, ne pa tudi ministrstvo za finance, kot je v zakonu o javnih financah določeno za neposredne proračunske uporabnike. Tudi ta predlog poslanci utemeljujejo z načelom delitve oblasti, v parlamentu pa je mogoče slišati tudi cel kup kritik, češ da se je proračunski inšpektor ob nadzoru parlamenta ukvarjal celo s takšnimi zadevami, kot je cena pomfrija v parlamentarni menzi.
Ministrstvo za finance se tudi s predlaganimi spremembami nadzora porabe proračuna državnega zbora ne strinja. »Nesprejemljivo bi bilo, da bi državni zbor nadziralo le računsko sodišče, ki je revizijski, ne pa tudi inšpekcijski organ. Tudi državni zbor je namreč proračunski uporabnik, kar je ključno pri presoji, kdo naj izvaja nadzor nad posameznim organom, in ne formalnopravni status organa,« izpostavljajo. Glede konkretnih očitkov na račun proračunskega inšpektorja pa poudarjajo, da je ta v letu 2014 v državnem zboru nadziral porabo sredstev za strokovno pomoč poslancem, porabo sredstev za materialne stroške in izvajanje lastne dejavnosti državnega zbora. Med drugim je inšpektor nadziral tudi način sprejemanja cenika in osnov za oblikovanje cen v restavraciji državnega zbora. »V zvezi z ugotovitvami je inšpektor predlagal določene ukrepe, ki jih je državni zbor realiziral. Gre torej za javni denar, ki ga je treba zaščititi pred zlorabami.«
