»Tako tanek papir bomo izdelali?« so bile ob pogledu na rjavkast tanek papir presenečene udeleženke delavnice, ki je potekala pred Galerijo Alkatraz v AKC Metelkova mesto. »Da, tako tanek,« jim je zagotovil Sebastjan Kovač iz kolektiva Trajna, ki je s prav posebno delavnico, na kateri so udeleženci lahko iz invazivne tujerodne rastline japonski dresnik ročno izdelali papir, v torek odprl letošnjo peto izvedbo umetniškega festivala recikliranja in kulture DIY Reciklart.
Japonski dresnik in voda
Udeleženke delavnice, za sodelovanje se jih je odločilo pet, so kmalu ugotovile, da je za izdelavo papirja pravzaprav potrebno zelo malo. Zgolj japonski dresnik, voda in nekaj spretnosti. Za izdelavo papirja bi sicer lahko uporabili še eno prav tako invazivno in tujerodno rastlino – zlato rozgo (orjaško in kanadsko).
Na delavnici ročne izdelave papirja so najprej raztopili posušen in zmlet japonski dresnik, ki ga je ekipa kolektiva Trajna pripravila že pred delavnico. Z rjavkasto zdrizasto maso so potem udeleženke delavnice napolnile kalupe in v krogce oblikovano maso prekucnile na poseben papir, ki je vpil vodo. »Papir, ki vpija vodo, lahko potem posušimo in ponovno uporabimo. Precej ironično bi bilo, če bi za izdelavo papirja porabili precej papirja,« je nekoliko v šali, nekoliko zares med postopkom pojasnjeval vodja delavnice. Ko so bili kupčki mase iz japonskega dresnika skrbno zloženi drug na drugega, jih je Sebastjan Kovač še dodatno stisnil med dvema lesenima ploščama, da je iz njih izteklo čim več vode. »Več vode ko izteče, tanjši bo papir,« je pojasnil. Rjavkast papir je nato potreboval le še nekaj minut sušenja in že je bil pripravljen za uporabo.
Nekatere udeleženke delavnice so maso iz vode in japonskega dresnika »začinile« še s semeni. Nekatere so izbrale mak ali redkvico, druge so se odločile za semena bazilike in motovilca. »Ko papirja ne boste potrebovale, ga boste lahko zakopale v zemljo in semena bodo vzklila,« je v skladu z rdečo nitjo festivala – recikliranjem – še svetoval Sebastjan Kovač in zagotovil, da je japonski dresnik v papirju že tako predelan, da ni nevarnosti, da bi se skupaj z baziliko ali makom pozneje razrastel na vrtu.
Materiala ne bo zmanjkalo
Japonski dresnik je zelo invazivna rastlina in na območju, kjer se razraste, druge rastline skorajda ne uspevajo. Materiala za delavnico kolektivu Trajna tako ne bo zmanjkalo. Samo lani je ekipa nabrala približno 200 kilogramov japonskega dresnika. »Japonskega dresnika je v Ljubljani precej. Predvsem na lokacijah, kot so mirujoča gradbišča ali območja, kjer smo rastlini omogočili, da se razraste. Naš cilj je, da z odstranjevanjem zajezimo širjenje invazivke, hkrati pa jo uporabimo za kaj koristnega,« je še pojasnil Sebastjan Kovač.
Ob tem je dodal, da japonski dresnik ter orjaška in kanadska zlata rozga niso edine invazivne rastline, ki so lahko tudi koristne. Iz mirobalane oziroma štrbonclja denimo nekateri kuhajo marmelado in pripravljajo cmoke, iz topinamburja pa na primer svaljke ali njoke ali pa ga dodajo krompirju.
