Še do sobote je Trg brez zgodovinskega spomina oziroma ploščad pred galerijo Alkatraz v AKC Metelkova mesto prizorišče umetniškega festivala recikliranja in D.I.Y. kulture (do it yourself oziroma naredi sam) Reciklart. Letošnja izvedba festivala je že šesta po vrsti, tudi letos pa Reciklart udeležencem ponuja številne brezplačne delavnice, interveniranja, sodelovanje pri soustvarjanju skupinskih del ter razstavljanje v galeriji in poslušanje glasbe. Hkrati želijo organizatorji s festivalom mladim približati načelo naredi sam in jih spodbuditi z geslom Ne stagniraj, interveniraj. »Le z aktivno držo lahko spreminjamo obstoječi sistem oziroma si pridobivamo znanja alternativnih tehnik in drugih veščin za ustvarjanje manjših skupnosti, ki bodo temeljile na nehierarhičnosti ter solidarnosti,« ob tem poudarjajo organizatorji festivala.
Preproge iz starih majic in beležke z vijaki
Festivalsko dogajanje se je pred galerijo Alkatraz začelo včeraj, obiskovalci so na prvi festivalski dan med drugim lahko iz starega tekstila izdelovali košare, prav tako so že lahko sodelovali pri izdelavi hiperpreproge, posebne festivalske preproge, ki jo bodo iz odluženih majic s skupnimi močmi udeleženci izdelali v času festivala.
Danes bodo Reciklart ob 16. uri začeli s predstavo za otroke Vrvica, rdeča nit predstave pa se bo nadaljevala tudi uro kasneje na delavnici, na kateri bodo otroci lahko izdelali figurice iz vrvice. Prav tako ob 17. uri si bodo lahko na vzporedni delavnici izdelali beležke, skicirke ali dnevnike z vijaki. Jutri ob 16. uri bo med drugim na voljo popravljalnica koles, ob 18. uri pa bo na sporedu delavnica Cirkuška žonglaža in ostalo. V soboto od 16. do 22. ure bo čas za Reciklartov sejem oziroma garažno razprodajo, vmes pa se bodo zvrstile številne delavnice, obiskovalci si bodo lahko na primer z vezenjem ali sitotiskom osvežili garderobo ali pa se udeležili izdelovanja mozaikov na posodah za rože.
Kvačke so lahko ljubke ali družbenokritične
Petkov program bo popestrila delavnica Kvačkani grafiti, ki jo bo vodila tekstilna umetnica Špela Gale. Kvačkane grafite ustvarja že kaka štiri leta, medtem ko je v tujini tovrstno ustvarjanje priljubljeno že dalj časa. »Možnosti je ogromno. Kvačkani grafiti so lahko ljubki, lahko pa so tudi družbenokritični,« je povedala Špela Gale, ki v kvačkanih grafitih vidi tradicionalno tehniko v sodobni preobleki. Med epidemijo je denimo nekdo s kvačkanim »virusom« popestril ograjo na Mesarskem mostu, mimoidoči pa lahko v Čopovi ulici opazijo s kvačkami polepšano kolo. Špela Gale je medtem v sklopu različnih projektov v kvačke »oblekla« tudi nekatera drevesa. Za kvačkane grafite so sicer priročne predvsem ograje na javnih krajih. »Običajno se takšni grafiti obdržijo kar dolgo. Osnovna ideja je, da se grafit naredi za izbrano lokacijo in tam ostane, dokler ostane. Se pa včasih zgodi, da ga kdo od mimoidočih poskusi sneti,« se prigode, ko si je starejša gospa zaželela kvačk z enega od dreves, a ji jih ni uspelo sneti, v smehu spominja umetnica.
Čeprav je zaželeno, da imajo udeleženci petkove delavnice že nekaj predznanja iz kvačkanja, pa bodo pri soustvarjanju grafita lahko sodelovali tudi manj vešči. Kot je opisala Špela Gale, se bodo udeleženci najprej spoznali in si ogledali prostor, namenjen kvačkanemu grafitu, potem pa naredili načrt zanj. »Vsak bo lahko vključen. Bolj izkušeni bodo na primer sodelovali pri ustvarjanju detajlov, medtem ko bodo začetniki lahko pomagali pri bolj osnovnih likih,« je sklenila sogovornica.
