Novomeška komunala je v treh letih zbrala 105 ton odpadne kartonske embalaže, to je okoli 2,6 milijona kosov litrskih embalaž za mleko, sokove in druga tekoča živila (kemso) ter jo poslala v predelavo v Italijo. Embalažo je podjetje Lucart predelalo v toaletni papir, robčke in brisačke za roke, ki jih zdaj uporabljajo v polovici, to je 30 javnih ustanovah na območju osmih dolenjskih občin, pravi direktor Komunale Novo mesto Gregor Klemenčič. Za takšno količino proizvodnje higienskega papirja bi morali v povprečju posekati 2200 kvadratnih metrov gozda oziroma 574 odraslih dreves, v zrak pa bi šlo 68 ton ogljikovega dioksida.
Novomeška komunala je leta 2015 kot prva med slovenskimi komunalnimi podjetji skupaj s partnerji vstopila v snovni komunalni krog odpadne embalaže. V projekt so pritegnili okoli 2000 otrok po novomeških šolah, ki so na zbiralne dneve v šolo nosili tetrapak embalažo in za simbolično nagrado dobili papirnate robčke. »S tem smo otrokom najlažje pokazali, kako krožno gospodarstvo dejansko deluje. Torej, prinesli so odpadek, dobili pa uporaben izdelek,« pojasnjuje Klemenčič.
Reciklirani izdelki so kakovostni in cenejši
Ko komunala iz rumenih zabojnikov prevzame ločeno zbrano embalažo, jo preda tako imenovani embalažni shemi oziroma podjetju, v novomeškem primeru je to Dinos, ki zbrano embalažo prevzame, jo obdela, izloči pločevinke, plastiko in seveda »kemso« embalažo. Slednjo nato odpeljejo v podjetje v Italiji, kjer jo predelajo in izdelajo ekološki higienski papir. Tega nato slovensko podjetje Valtex trži in ponuja javnim ustanovam.
Kot pravi direktor Valtexa in idejni vodja projekta Niko Kumar, pred tremi leti, ko so se »podali« v projekt, niso vedeli, kakšni bodo rezultati, saj takšnega primera krožnega gospodarstva v Sloveniji še ni bilo. »Ti reciklirani izdelki so kakovostni in lahko tudi cenejši. Smo namreč v času, ko cene celuloze, torej surovine iz primarnih vlaken, divjajo, v tem primeru pa je cena precej stabilnejša, saj prihaja neposredno z naših dvorišč,« pravi Kumar.
»Tak krog se ne bi smel nikoli ustaviti«
Po besedah Klemenčiča projekta v takšni obliki, da bi tetrapak embalažo zbirali po šolah, sicer ne bodo nadaljevali, kar pa ne pomeni, da se bo snovni krog, ki je zdaj vzpostavljen, ustavil.
»Pomembno je, da smo zadevo zagnali in da se tovrstnega krožnega gospodarstva lotevajo še druge komunale. Naš glavni namen je bil tovrstno krožno gospodarstvo predstaviti čim širšemu krogu ljudi. Da torej občane ozavestimo, da odpadek ni nekaj, česar se moramo sramovati in ga odlagati čim dlje od sebe ali pa ga v končni fazi sežgati, ampak je dejansko surovina za neki nov izdelek, ki ga potrebujemo. Naš namen je bil predvsem pokazati, da tak snovni krog v praksi zares deluje.«
Podobne projekte trenutno vzpostavljajo tudi v Ljubljani in Brežicah. V Sloveniji se letno generira okoli 7000 ton odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove, proizvodna kapaciteta italijanskega podjetja pa je nekajkrat večja od celotne količine, ki jo lahko Slovenija zbere v enem letu. »To je projekt, ki ima znan začetek, nikoli pa ne bi smel imeti konca,« dodaja Kumar.
Pomen in inovativnost novomeškega pilotnega projekta so prepoznali tudi v svetu. Tako je leta 2017 v kategoriji najboljšega vladnega, mestnega ali regionalnega projekta krožnega gospodarstva med številnimi prijavami z vsega sveta v Davosu prejel posebno pohvalo Svetovnega gospodarskega foruma.
