»Zamudili ste nekaj tednov, sicer bi vas okoliške njive pa tudi manjši del na našem vrtu pričakali v modri barvi,« pozdravi Janez Skubic, ki skupaj z ženo Ivanko živi v vasi blizu Škofljice. Zakonca prihajata iz vasi, ki je dobila ime po lanu. »Veste, nekoč je bilo pri nas veliko njiv posejanih z lanom, pridelan je bil brez kemikalij, delo pa po večini opravljeno ročno. Danes vse uvažamo z vzhoda, o tem, kako zdrava je kitajska pridelava lanu, pa ne bi izgubljal besed,« z obžalovanjem v glasu pove Skubic, ki je bil leta 2008 tudi pobudnik, da so ob praznovanju 780-letnice prve pisne omembe kraja posejali lan. »Nekaj malega ga je zdaj na njivah in vrtovih v Lanišču, nekaj ga pridela tudi sorodnik na Barju,« še pove sogovornik, ki ne razume, zakaj se ta rastlina iz družine lanovk ne seje bolj množično.
Obdelujejo ga ročno
Prvo laneno seme in nasvete o pridelavi so v sklopu ekskurzije Laniščani dobili v Beli krajini. »Seveda nam niso zaupali vseh skrivnosti, zato smo se v naslednjih letih veliko naučili tudi na lastnih napakah,« pove sogovornik, žena pa omeni predvsem zahtevno pridelavo rastline, ki med drugim terja sedemletno kolobarjenje. »Sejemo ga marca in aprila, po navadi sto dni po novem letu, na praznik sv. Jurija,« pravi Janez Skubic, ki ne pozabi omeniti obilice padavin v maju, ki so pridelovalcem lanu in nenazadnje tudi vseh vrtnin ter sadjarjem letos povzročile kar nekaj sivih las. »Potem pa je junija lan kar naenkrat zacvetel, modra barva pa je popestrila našo vas,« še pove Skubic, ki bo z ženo lan pulil v naslednjih dneh. »Lana ne žanjemo, ampak ga pulimo ročno. Tudi stroja nimamo, je predrag in se za tako majhne površine nakup niti ne bi obrestoval.«
Moč lanenega semena
V delavnici ob hiši zakonca Skubic pogosto gostita otroke iz bližnjega vrtca in okoliških šol. »Pokaževa jim pridelavo lanu, od pobiranja do tkanja. Lačne želodčke tudi nahraniva z lanovo potico, na kruh pa namaževa med z lanom. Otroci so seveda navdušeni,« pove Ivanka. Pri obujanju stare tradicije je Skubic naletel na težavo, saj orodja za obdelavo lanu v kraju ni bilo več najti. »Če želimo iz lanenega semena vzgojiti rastlino in jo uspešno negovati vse do tkanja, je treba opraviti osemnajst nalog. Vse delo je ročno, pripomočke pa smo morali narediti na novo,« pove Janez. »Včasih je imela vsaka hiša trlice, da je nastala preja, ki so jo nato česali in s kolovratom pridobili nit. Trlice nam je po načrtih, ki sem jih pridobil sam, izdelal sinov prijatelj.« Iz niti so nato na statvah stkali blago. »Večkrat ko je blago oprano, bolj belo postane,« pove sogovornik, ki pa ne pozabi omeniti zdravilne moči semen. »Ko lan odcveti, naredi bunkice, ki v vetru tako lepo ropotajo,« razloži Skubic. »V vsaki bunkici je do deset semen, ki vsebujejo od 40 do 50 odstotkov maščob, pomembne so predvsem omega 3, 6 in 9, 25 odstotkov beljakovin, od 4 do 10 odstotkov sluzi, poleg tega še lecitin ter vitamine A, B, D, E in F.« Prav zaradi svoje sestave ima laneno seme pozitivne učinke na prebavo, spodbuja razvoj črevesnih bakterij, vpliva pa tudi na telesno vitalnost, kožo, lase in normalno delovanje živčevja.
