V Novi vasi nad Dragonjo v slovenski Istri imajo do česna poseben odnos. Anekdota pravi, da so s pomočjo česna sezidali cerkveni zvonik, že osmo leto zapored ob pobiranju česna organizirajo praznik Česna in vina, najznamenitejši rastlini v vasi pa je posvečena tudi freska v kulturnem domu.
Nova vas – praznik, posvečen česnu
»Na mestu, kjer danes stoji cerkveni zvonik, ki so ga zidali konec 19. stoletja, je stal mogočen hrast, po katerem so se nekoč celo orientirali mornarji. O tem obstajajo zapiski. Ko jim je za dokončanje zvonika zmanjkalo denarja, so šli prosit za dodaten denar na piransko občino, a jih niso uslišali. Denar so nato dobili iz lesa hrasta, ki so ga posekali, in s prostovoljnimi prispevki, ki so jih prispevali kmetje in večina od njih je imela posajen česen, »o legendi, ki se prenaša iz roda v rod v senci pod vegasto in košato murvo pripoveduje Silvan Prodan«. Prodanovi, poleg Silvana še žena Mariza in sin Goran, so eni večjih pridelovalcev česna v Novi vasi, kjer se tradicija pridelave česna, tako kot legenda o zvoniku, prenaša iz roda v rod. Na leto ga na domačih njivah pridelajo približno eno tono, kar je petina česna, ki se ga pridela v Novi vasi.
Po česnu so nekoč slovele tudi vasi Krkavče in Padna, a le v Novi vasi se lahko pohvalijo, da imajo cerkveni zvonik, praznik česna in zidno fresko v kulturnem domu, posvečene česnu. Rdeč istrski česen, ki raste v teh krajih, tako kot beli ptujski česen, ki je vpisan na seznam avtohtonih vrst v Sloveniji, spet dobiva veljavo. Obe sorti sta ob velikih količinah uvoženega kitajskega in španskega česna v Sloveniji postali skorajda odveč. Kot pravi Prodan, bi se v osemdesetih lahko zgodilo, da bi tradicija pridelave česna v teh krajih celo zamrla. »Naš istrski česen so rešili Tržačani. Pred 30 leti povpraševanja po česnu praktično ni bilo. Razen v Trstu. Tam so želeli imeti rdečega, istrskega, zato je nekaj vztrajnih ljudi z njim še vedno trgovalo. V Trst smo ga, ko smo še imeli maloobmejne prepustnice, vozili dvakrat na teden z avtobusom, v torbah po nekaj kilogramov. Zraven pa še pol litra žganja in velik kos mesa,« se potovanj v Trst spominja Silvan.
Je rdeč istrski česen avtohton?
Česen je spet v modi. »Nekoč smo ga vozili do Zagreba in Pulja, da o Trstu ne govorimo. Danes ni treba več tako daleč,« razlaga Bruno Peroša iz Nove vasi. Peroševi so eni večjih kmetov v piranski občini, obdelujejo 15 hektarjev površin. Na leto pridelajo tono česna, največ ga prodajo na domačem dvorišču, nekaj malega odkupi še zadruga Agraria, ostalo gre v Trst. »Največji problem pri pridelavi česna je, da ga je treba saditi v mrazu, sadi se od novembra do januarja, ves postopek pridelave pa poteka ročno. Sajenje, trikrat na leto okopavanje, škropljenje, ob cvetenju je treba odstraniti vse cvetne poganjke in na koncu še pobiranje,« pravi Peroša in doda, da zato v slovenski Istri velikih površin, zasajenih s česnom, ne bo, čeprav je povpraševanja veliko. Tudi cena ni tak problem. »Cena našega rdečega našega česna je med sedem in devet evrov, kitajskega dobiš že za štiri. Stranke, ki prihajajo k nam, že vedo, po kaj so prišle,« razglablja Peroša. Zato bi si kmetje iz Nove vasi želeli, da bi se domači česen zaščitilo kot avtohtono sorto, kar bi se po besedah Patricije Pirnat, vodje pridelave v Kmetijski zadrugi Agraria Koper, lahko celo uresničilo. V zadrugi so se že povezali z Univerzo na Primorskem, da bi dokazali, ali gre v primeru rdečega istrskega česna, kot ga imenujejo domačini in ohranjajo seme iz roda v rod, res za avtohtono rastlino. »Trudimo se, da bi temu česnu, tako kot delamo za artičoke, določili genetiko, ker še ne vemo, od kod izvira. Eni pravijo, da so ga prinesli iz Dalmacije, drugi da iz Benetk v času Beneške republike. Moramo ugotoviti, ali je prišlo do križanja med avtohtonim česnom in drugimi uvoženimi sortami. Za nekatere kmetije vemo, da se seme prenaša iz roda v rod, za druge pa ne,« je povedala Pirnatova
Česen v deželi antioksidantov
Niso pa samo v Novi vasi aktivni na področju rdečega istrskega česna. V hrvaškem delu Istre so prav tako spoznali, da ima česen izvrsten marketinško tržni potencial in se tega lotili še bolj velikopotezno. Ustanovili so zadrugo istrskih pridelovalcev česna in se prav tako lotili genetike, ker si tudi oni želijo, da se ta sorta vpiše na seznam zaščitenih avtohtonih vrst. Česen so poleg vina, oljčnega olja, tartufov in paradižnika vključili v marketinško akcijo Turističnega združenja Istre – Istra, dežela antioksidantov.
Prav tako so po vzoru Nove vasi v Poreču priredili prvi festival istrskega česna. Slovenija in Hrvaška imata skupno že zaščiten istrski pršut in ekstra deviško oljčno olje iz Istre in enako bi se lahko zgodilo tudi s česnom. Patricija Pirnat pravi, da s Hrvati iz Istre že sodelujejo in si izmenjujejo semena. »Spremljamo, kaj se dogaja, in delamo za to, da bo zraven tudi Slovenija. Najbolj srečni bi bili, da se ta vrsta česna zaščiti in se ohrani tudi seme,« pravi Pirnatova. Trenutno česna še ne smejo prodajati kot rdeč istrski česen, ampak na pridelek lahko samo napišejo »pridelano v Istri«. Bodo pa zato do takrat za dobro ime rdečega istrskega česna še naprej skrbeli v krajevni skupnosti Nova vas. Kot pravi predsednica Pia Bizjak, bodo ponudbo festivala še nadgradili, v vasi pa bi radi organizirali še tržnico. Rdeč istrski česen med gurmani slovi po tem, da je boljšega okusa kot druge vrste rdečih česnov in izredno dolgo ohranja svežino, ne da bi ga morali imeti v hladilnicah. Tudi v stanovanju zdrži dolgo in ne prhni ali začenja brsteti. Izvrstni kulinarični rastlinici se klanja tudi lastnica gostilne Na burji v Novi vasi Oriella Medoš, ki pravi, da se rdeč istrski česen razlikuje od drugih v tem, da ima več eteričnih olj in je bolj sladek. Res je, da je dražji, je pa vsekakor boljši, kar se pri istrski kulinariki, ki temelji na česnu, vsekakor pozna. »Frtalja s pski ali česnovimi cvetovi je naša tipična jed s česnom. Drugače pa ni boljšega kot brusketa, na katero nastrgaš svež česen in pokapaš z oljčnim oljem. Ko skuhaš škampe v buzari in jim dodaš česen, je tako, kot bi jedi dodajal parfum. Ta vonj se težko opiše. Pske pa se lahko uporablja še za mineštre, rižote, omake za testenine ali v solati za hladno predjed. Marinirana govedina s česnovim cvetom in osso buco s česnovimi cvetovi, sta tudi naši jedi v času sezone,« pravi Oriella in doda, da se česen uporablja tudi za sladice. Jabolčni zavitek s karameliziranim česnovim cvetom je nekaj, kar je moč poskusiti na Burji v »česnovi vasi«.
