Obtožena je umorila svojo mater, je doslej vztrajalo okrožno tožilstvo v Mariboru. Življenje ji je vzela na zahrbten in skrajno brutalen način: ko ni pričakovala napada, jo je dvakrat udarila s polenom po glavi in jo nato surovo zadavila. Na prihodnjem naroku – pred besedo strank – bo tožilstvo moralo omiliti svoj očitek.
Ne bo namreč zmoglo dokazati, da je Ivica Kalšek očitan krvni delikt zagrešila na zahrbten način. Umor bo tožilstvo zato prekvalificiralo v uboj. Zagovornik Aleš Kolšek si obeta še ugodnejši razplet, in sicer da bo obdolženo doletela zgolj obsodba zaradi uboja na mah.
Žrtev si ni skušala rešiti življenja
Za preobrat na glavni obravnavi je soodgovoren sodni izvedenec Rajko Kavalar. Ko ga je junija prvič zaslišal senat okrožnega sodišča v Mariboru pod predsedovanjem Danila Obersnela, je patolog do potankosti seciral zagovor obdolžene.
Triinšestdesetletna Kalškova trdi, da se je hudo sprla s svojo 88-letno materjo Marijo Dovnik, ko jo je 1. marca zjutraj zadnjič obiskala na njenem domu v Ošlju nad Šmartnim na Pohorju. Pokojna naj bi tedaj znova očitala obdolženi, da je odgovorna za nepričakovan samomor njenega brata. To naj bi Kalškovo tako močno čustveno razdražilo, da ji je neobvladljiv izbruh jeze zameglil zavest. Mater je potisnila, zato je padla po tleh. Nato naj bi jo dvignila na posteljo in jo »zategnila« s pasom predpasnika. Nesporno dejstvo je, da jo je vsaj dvakrat udarila tudi s polenom po glavi in ga nato odložila v peč. Kalškova trdi, da se tega ne spominja, a vztraja, da matere nikakor ni tepla, preden ji je vzela življenje.
Kavalar je na junijskem naroku močno omajal tak zagovor. Izpostavil je, da na pokojni ni odkril sledi obrambnih poškodb, ki bi morale obstajati, če bi bila oškodovanka med davljenjem pri zavesti. Tudi močna krvavitev glave je po njegovi strokovni presoji nakazovala, da je žrtvi še bilo srce. Potemtakem je Kalškova svojo mater udarila s polenom, preden jo je zadavila. Obenem je s številnimi poškodbami po telesu pokojne patolog natančno utemeljil, zakaj njena verzija poteka dogodkov ne more držati.
Zagovornik Kolšek je vztrajal, da Kavalarjevo mnenje dopušča tudi takšen potek dogodkov, kot ga je opisala obtožena. Zato je terjal ponovno zaslišanje izvedenca. Na današnjem nadaljevanju glavne obravnave je Kavalar uvodoma znova izpostavljal, da na truplu pokojne ni sledi obrambnih poškodb. Pravzaprav ni nobenih sledi, ki bi nakazovale, da je Dovnikova skušala preprečiti davljenje.
»Žrtev se zmeraj brani, s sprednje strani vratu skuša odstraniti predmet, ki ga duši, to je nezavedna obrambna reakcija,« je razložil Kavalar. »Znakov odrgnin ali sledi nohtov v področju vratu ni. Ni vidnih sledov poskusa odstranitve traku, s katerim je bila zadavljena.« To skratka pomeni, da je bila Dovnikova nezavestna.
Krvavitve so morda ojačala zdravila
S pomočjo pohištva v sodni dvorani je skušal izvedenec ponazoriti, kako je po besedah obdolžene potekal krvavi spor – kako naj bi Kalškova potisnila mater, da je z glavo udarila ob nočno omarico, jo je nato dvignila na posteljo ter jo tam zadrgnila. Obdolžena je pozorno opazovala izvedenca in si brisala solze.
»Kaj pa količina krvi na postelji?« je vprašal tožilec Simon Grahornik in soočil izvedenca z informacijo, da je pokojna uživala zdravila zoper strjevanje krvi. Na tej točki je Kavalar spremenil svoje stališče. Dopustil je možnost, da je zaradi teh zdravil steklo iz razpočnih ran na glavi toliko krvi tudi v primeru, če je bila žrtev že mrtva.
Sodnik Obersnel je zatem sporočil, da bo počakal na modifikacijo obtožbe in bo sojenje nadaljeval ter morebiti tudi končal 23. avgusta.
