Vrsto vprašanj odpira sodni postopek zoper Ivico Kalšek. Obdolžena in njeno najožje sorodstvo ne more doumeti, kako in zakaj je 1. marca tako skrajno brutalno obračunala s svojo 88-letno materjo. Obenem je vprašljiva verodostojnost zagovora obdolžene, predvsem zaradi mnenja patologa. Po njegovem prepričanju se namreč umor 88-letne Ivanke Dovnik ni mogel odviti tako, kot ga opisuje Kalškova.
Pohorsko družino sta letos pretresli dve tragediji. Najprej je 18. februarja – iz nepojasnjenih razlogov – samomor storil brat obdolžene. Komaj teden dni po Stankovem pogrebu se je zgodil krvav delikt, ki ga zdaj procesirajo na Okrožnem sodišču v Mariboru. Obtožnica očita Kalškovi, da je mater umorila na grozovit in zahrbten način. V trenutku, ko tega ni pričakovala, naj bi jo najprej dvakrat udarila s polenom po glavi, nakar jo je zadavila s pasom predpasnika. Po besedah Kalškove sta smrti brata in matere vzročno-posledično povezani.
Očitala naj bi ji bratov samomor
»Zelo sva si bili blizu z mamo,« je danes večkrat ponovila Kalškova. Pa tudi to, kako močno obžaluje to, kar je zagrešila. Žal pa časa ne more zavrteti nazaj. Po njenih besedah je po bratovi nenadni smrti padla v depresijo. Tistega petkovega dopoldneva je šla v lekarno v Slovensko Bistrico po zdravila za mamo. Na njenem domu v Ošlju nad Šmartnim na Pohorju jo je obiskovala redno in po njenih besedah sta se zmeraj odločno razumeli. A tistega jutra naj bi jo mati obrekovala. Ponavljala naj bi to, kar naj bi ji v preteklih dneh očitala že večkrat, ko sta bili sami. In sicer, da je Ivica odgovorna za Stankov samomor.
»Njeni očitki so v meni vzbudili tako močno prizadetost in občutke, ki jih težko pojasnim,« je trdila Kalškova. »Zameglila sta se mi um in presoja, lastnega ravnanja nisem imela več pod nadzorom. Bilo je, kot da je vse samo nočna mora, iz katere se bom zbudila.« Najprej naj bi se prerivale, nakar naj bi mati padla po tleh. Povlekla jo je na posteljo in jo tam, kot se je izrazila obtožena, »zategnila«. Zatem naj bi odkorakala iz hiše in pobrala poleno. Z njim naj bi mater dvakrat močno udarila po glavi.
Poleno je odložila v kurišče in okoli 11. ure poklicala reševalce ter svojce. Sporočila jim je, da njene mame ni več. Da sta se »spričkale« in da je padla po tleh. Ko so reševalci prišli na kraj dogodka, so takoj posumili, da je zgodba Kalškove neverodostojna in so poklicali policijo. Pokojnica je namreč ležala na postelji v mlaki krvi.
Svojci opisali srečno družinsko življenje
Svojci so predsedujočemu okrožnemu sodniku Danilu Obersnelu danes opisovali, kako srečna in složna družina so bili. »Živeli smo v sožitju,« je dejal vidno pretresen soprog obdolžene. In da niso nikdar videli Ivico prepirati se s svojo mamo. »Mama je bila za babico sveta, nikoli se nista sprli,« je povedal sin. Vsi so tudi poudarili, kako zelo je Kalškovo potrl bratov samomor.
Zagovor obdolžene je do potankosti seciral izvedenec patolog Rajko Kavalar. Večkrat je izpostavil, da na pokojni ni odkril sledi obrambnih poškodb, ki bi morale obstajati, če bi bila Dovnikova med davljenjem pri zavesti. Tudi močna krvavitev glave nakazuje, da je Kalškova svojo mater udarila s polenom, preden jo je zadavila, tako kot to izhaja iz obtožnice.
Obersnel je zatem soočil patologa in obdolženo, ki je ponovila svoj zagovor. Kavalar je s številnimi poškodbami po telesu pokojne natančno utemeljil, zakaj njena verzija poteka dogodkov ne more držati. Tedaj so iz Kalškove izbruhnila nakopičena čustva. »Saj sem vam povedala, kako je bilo,« je zajokala, »ne znam vam tega drugače pojasniti.«
Sojenje se nadaljuje 5. julija.
