Sedemnajsti dan Toura je bil v vseh pogledih rezerviran za ubežnike, kolesarje vmesnega profila med izrazitimi sprinterji in hribolazci. Teh je v karavani največ, priložnosti pa najmanj. Tudi Matej Mohorič in Jan Tratnik sta se z velikimi pričakovanji nadejala priložnosti dneva. Tratnik je izkoristil priložnost devetega dne in končal na tretjem mestu. Mohorič je še posebej veliko stavil prav na včerajšnji dan in profil trase, ki je bil kot nalašč zanj.
»Skupina se je tokrat strgala takoj po zamahu startne zastavice direktorja Christiana Prudhomma, čeprav je bila cesta zelo široka. Nisem si mislil, da se bo to zgodilo, zato sem takrat ostal nekoliko preveč zadaj, da bi se priključil,« je neuspešno taktično tveganje opisal Matej Mohorič. Pomislek o uspešnem zgodnjem formiranju ubežne skupine je bil razumljiv, saj je bilo glede na izkušnje pričakovati več poskusov, vsako prezgodnje razmetavanje energije pa zmanjša možnost uspeha na koncu. Mohorič enostavno ni bil pravi čas na pravem mestu s pravimi možmi. Popravnega izpita ni bilo. Povprečna hitrost dneva je bila 46 kilometrov na uro. Uspešna je bila že prva kombinacija z dovolj močno zasedbo, ki je bila sprejemljiva za dobršen del najmočnejših ekip. Izmed rdeče zasedbe Bahrain Merida je uspel pobeg le Dylanu Teunsu (peto mesto), junaku šestega dne Toura, ki prav tako kot prekaljeni mojstri (Van Avermaet, Mollema, Izagirre) ni trznil ob zgodnjem poskusu samostojne akcije evropskega prvaka Trentina.
»Trpel sem kot pes. Moja glava mi je pomagala bolj kot močne noge. Bil sem motiviran, velikokrat sem bil že blizu zmage in vedel sem, da je to zadnja priložnost. Poskušal sem z zgodnjim skokom iz ubežne skupine zgolj zato, da bi imel več možnosti na klancu. Nikoli si ne bi predstavljal, da bom zmagal solo. To je najbolj čustvena zmaga.« se je aktualni evropski prvak Matteo Trentin veselil svoje prve letošnje in druge zmage na Touru ter že četrte za zasedbo Mitchelton Scott. Zanimivo, da je bil še posebej ponosen, da je končal med enajsterico dneva na vseh tipih tras, kar desetkrat v sedemnajstih dneh. Velemojstrsko.
Generali z rumenim Julianom Alaphilippom so pripeljali v cilj kar dvajset minut za ubežniki, z mislimi na ples v Alpah. »Alaphilippe se veliko manj smeji. To nekaj pomeni. Ali ga kaj skrbi ali pa je toliko bolj osredotočen,« je Laurens de Plus, eden od pomočnikov konkurenta Stevena Kruijswijka, opazil razliko pred današnjim plezanjem čez Vars (2109 m), Izoard (2360 m) in Galibier (2642 m), kjer si je večni spomenik postavil tudi Primož Roglič. Galibier bo nemara lahko ključni za zmago na Touru. Na prvi slab dan Francoza tesno skupaj prežijo Geraint Thomas, Kruijswijk, Thibaut Pinot, Egan Bernal in Emanuel Buchmann. Dirkali bodo med sabo, a se morajo hkrati otresti rumene majice. Za to pa obstajata dva povsem drugačna načina. Oboje hkrati bo taktično težko. Alaphilippe ve, da mora zmagati sam. Proti njemu bodo vsaj štiri ekipe s pomočniki, z njim (in Pinotom) pa domača navdušena publika: »Zavedam se, da moja rumena majica visi na nitki. Boril sem bom z vsem, kar imam, sem pa realen. Alpe bodo grozno zahtevne.«
