Geraint Thomas in Primož Roglič pišeta novo pravljično zgodbo. Tudi na mitskem Alpe d'Huez sta spisala novo poglavje. Rogla še naprej do ciljne črte gleda v obročnike največjih mojstrov tritedenskih dirk. V gorsko središče, enega od simbolov Toura, je pripeljal šesti, 13 sekund za Thomasom, sicer prvim pomočnikom nebeške posadke Skya, ki je prvi dan v rumeni majici proslavil še z legendarno zmago, in to na jubilejni 30. izvedbi romanja rumene karavane do tega svetišča legend. Roglič je skupno še vedno peti.

Ključen trenutek dneva je bil tik po »slovenskem« ovinku, ko je v kaosu množic padel Vincenzo Nibali, Primož Roglič pa je izgubil ritem za obročnikom Gerainta Thomasa, Chrisa Frooma, Toma Dumoulina, Mikela Lande in motiviranega Francoza Romaina Bardeta. Že daleč prej je bil ritem »nebeških« prehud za Naira Quintano, Dana Martina in druga mnogo bolj zvezdniška imena. Rogla je tudi na eni najbolj mitskih francoskih cest dokazal, da kaže potencial bodočega zmagovalca. Domet je, kot se zdi, le nebo. Z Nibalijem sta potem omilila zaostanek.

V nizozemski ekipi LottoNl-Jumbo so že pred zadnjo alpsko etapo verjetno zelo zavestno vlogo prvega moža za generalno uvrstitev prenesli na Primoža Rogliča. La Rosiere jim je bil dovolj velika referenca, da Zasavec lahko ob glavnih zdrži dlje kot Steven Kruijswijk. Slednji je z veliko skupino hribolazcev iz druge vrste (Nieve, Majka, Valverde, Barguil, Landa, prvi hribolazec Julian Alaphilippe), ki so že pozabili »misijo Pariz«, izvedel legendarni poskus z maratonskim begom. Nebeški Sky sanj ni dovolil. Ujeli so ga v zadnjih kilometrih. Loterijska akcija dneva je izgubila smisel za vsega 53 sekund. Kruijswijk (11. mesto) je v mitske serpentine v Bourg d'Oisans pripeljal štiri minute pred drugimi. »Izgubiti za tako malo je zelo boleče. Želel sem poskusiti. Dolgo sem imel v mislih ta dan. Upal sem, a bilo je predaleč in s premočnim nasprotnim vetrom, da bi sam bil močnejši kot Sky. Razočaran sem, a sem bil že bolj,« je potožil Steven Kruijswijk.

Primož Roglič je pred zadnjo alpsko epopejo govoril, da v sredo ni čutil močnih nog, saj čisto do cilja ni zdržal z najboljšimi. To se zdi malo čudno. Že do La Rosiere so se pokazala razmerja v drugem tednu Toura. Primoževe besede je treba razumeti v kontekstu njegove izjemne motivacije in želje, da je najboljši. Ni zmagal. In to želi. Tudi na Touru. Spoštuje vse, a ne priznava avtoritet, ki niso dosežene tisti dan na cesti. Na Alpe d'Huez se razmerja skoraj niso spremenila, čeprav so bili za njimi trije gigantski vzponi (Madeleine, Croix de Fer). Tisti, ki so pokazali trenutke slabosti in omagali že prej v Alpah, tudi do Alpe d'Huez niso imeli nobenih možnosti. Roglič še naprej vozi izjemno. Na klubski strani njegovih besed ni.

»Alpe d'Huez, ljudje. Meni. Nemogoče. Očitno so to moji dnevi. Najbolje je, da bi bil Pariz že jutri za ovinkom,« se je pošalil Geraint Thomas. Nov zmagoviti dan, in to celo v rumeni, kar se na Alpe d'Huez še ni zgodilo. Kot je Thomas poudarjal zadnja dneva, ima Chris Froome zaradi izkušenj in preteklih dosežkov v lovu na peto zmago prioriteto v ekipi. Thomas je vlogi pomočnika primerno tudi pripravil teren Froomu na Alpe d'Huez, a šampion ni bil tako živahen in suveren kot v preteklih letih, da bi pospeševanje izpeljal do konca. Zmage pomočnikov v rumeni majici so posebne zgodbe v kolesarstvu. »Sem le sledil drugim. Tudi sam sem se s težavo izognil padcu. Dirka je težka in ne vem, kako bo naprej. Glede izkušenj to najbolje ve Froome. Sam še vedno ne vem, kako bo. Predvsem bom užival v vožnji v rumeni,« pravi Thomas, eden najbolj vsestranskih kolesarjev. Njegova bo nova tudi tablica na eni od serpentin, ki jo ima čast imeti junak. In kako razmerje vidijo preostali? »Thomas je močan, zelo močan. Še veliko se lahko zgodi tretji teden, a je močan,« pred sprinterskim dnem pravi opazovalec s strani Tom Dumoulin.

Spektakel na 23 legendarnih serpentinah, ki je že tridesetič gostil francosko pentljo, so vsi opisovali kot nor. Oziroma že čez limite sprejemljivosti. Slovenski ovinek, dobre štiri kilometre pred ciljem, ki ga je za Primoža pripravil nekdanji klubski kolega in prijatelj Klemen Štimulak, je bil vzor navijaštva. Med velikansko množico, ki jo je z varnostnega vidika nemogoče nadzorovati, pa se je zapletlo s padcem Vincenza Nibalija, ki so ga povzročili dimna zavesa, pijan navijač in posledično policist na motorju. Roglič je tudi videl, kako so Frooma poskušali zriniti s kolesa.