Kritika filma Utoya: zvok je v tem filmu najstrašnejša stvar

V petek, 22. julija 2011, je Anders Breivik svoj kombi napolnil z eksplozivom in ga, oblečen v policijsko uniformo, parkiral v vladni četrti v Oslu, kjer je eksplodiral v bližini pisarne tedanjega norveškega premierja Jensa Stoltenberga. Potem se je Breivik odpravil na otok Utoya, kjer je kakšnih petsto mladih preživljalo počitnice na poletnem taboru norveške laburistične stranke. Na otok ga je, policista pač, ki je po eksploziji v Oslu prišel varovat tabor, pripeljal sam direktor tabora, brž ko je Breivik pristal, pa je naročil osebju, naj zberejo na kup čim več mladih. Varnostnik je od njega zahteval osebno izkaznico, Breivik pa je ustrelil najprej njega in nato nadaljeval svoj morilski pohod… Tako se, opirajoč na dejstva, začne film Paula Greengrassa 22. julij (2018), ki se sklene s sodnim procesom proti Breiviku.