Japonska in Južna Koreja sta se zapletli v trgovinsko vojno, in to ne zaradi gospodarskih, ampak političnih vprašanj, kar kaže, da se ta praksa po svetu širi. Japonska je ta mesec začela omejevati prodajo sestavin za proizvodnjo polprevodnikov in pametnih telefonov v Južno Korejo, uradno zato, ker da se je država preveč zbližala s Severno Korejo. Neuradno pa gre samo za stopnjevanje spora, ki se vrti okoli zgodovine, japonske okupacije oziroma kolonizacije, prisilnega dela, prisilne prostitucije ter odškodnin.
Južni Korejci so se na embargo Japonske odzvali zelo jezno. Nekatere znane osebe so na instagramu objavile stornirane letalske vozovnice za Japonsko, japonski avtomobili so bili opraskani, lastniki trgovin so začeli bojkotirati japonske izdelke. Južnokorejski voditelj Moon Jae In je zagrozil z omejitvijo prodaje 850 strateških izdelkov Japonski in celo rekel, da se bo njegova država morala naučiti živeti brez Japonske, pri čemer je trgovina med državama lani presegla tisto med Francijo in Veliko Britanijo. Kako vroče so glave, kaže vest, da so v eni provinci že pred časom predlagali, da se namesto oznake izdelano na Japonskem uvede novo: izdelali vojni zločinci.
S pogledom na volitve
Korenine spora med Seulom in Tokiem segajo v čas druge svetovne vojne in pred njo, saj je bila Koreja od leta 1910 japonska kolonija. Odnosi so se zaostrili zlasti lani jeseni, ko je južnokorejsko vrhovno sodišče od dveh velikih japonskih industrijskih gigantov zahtevalo, da plačata odškodnino še živim Južnim Korejcem, ki so bili prisilni delavci med vojno. Za japonsko vlado je to vprašanje rešil sporazum o prijateljstvu med državama leta 1965, a v resnici tedanja južnokorejska diktatura ni upoštevala interesov nekdanjih prisilnih delavcev, ki niso dobili niti prebite pare. Južnokorejsko vrhovno sodišče je tako zaseglo premoženje Mitsubishija in lahko bi ga prodalo. Za Japonce je bil to začetek gospodarske vojne.
Četrtega julija je Japonska nehala v Južno Korejo izvažati posebne kemične snovi za izdelavo elektronike oziroma spominskih čipov. Tokio je potezo pojasnil z obrambno-varnostnimi razlogi, vendar je očitno, da gre za premišljeno potezo premierja Šinza Abeja tudi pred volitvami v zgornji dom parlamenta, ki so bile v nedeljo in ki jih je njegovo zavezništvo dobilo, a brez želene dvotretjinske večine za spremembo antimilitaristične ustave.
Seul razveljavil sporazum
Na drugi strani skuša predsednik Moon svoje levičarstvo dokazovati predvsem z odnosom do preteklosti. Med drugim je odstranil spomenike korejskih kolaborantov med japonsko okupacijo, preimenoval je njihove ulice. Lani pa je razveljavil sporazum, ki ga je njegova predhodnica na čelu države Park Geun Hye sklenila z Abejem o več deset tisočih prisilnih južnokorejskih prostitutkah v japonskih vojaških bordelih, med katerimi so še danes nekatere žive in protestirajo zaradi svoje usode med vojno. Po omenjenem sporazumu se je Abejeva vlada opravičila žrtvam in jim dala odškodnino v skupni vrednosti devet milijonov dolarjev (8 milijonov evrov), predsednica Parkova pa se je odpovedala uporabi te zadeve za diplomatski pritisk na Japonsko in obljubila, da bo dala odstraniti bronasti kip prisilne prostitutke pred japonskim veleposlaništvom v Seulu (ki pa še vedno stoji tam). To, da je Moon ta sporazum razveljavil, pa je za Japonce dokaz, da Južni Korejci ne bodo nikoli zadovoljni in bodo zahtevali vedno več.
