Navkljub kritikam mednarodne skupnosti je Japonska danes po 31 letih tudi uradno obnovila komercialni kitolov. Dežela vzhajajočega sonca je iz Mednarodne komisije za kitolov (IWC), ki ji od septembra 2018 predseduje Slovenija, uradno izstopila že v nedeljo, danes pa so iz pristanišča Kushiro na severnem otoku Hokaido in pristanišča Shimonoseki na jugozahodu glavnega otoka Honšu izplule tudi prve kitolovke. Že kmalu zatem so se v pristanišče vrnile s prvim ulovom.
Čeprav Japonska kitov komercialno ni lovila tri desetletja, prakse v tem obdobju niso povsem ukinili. Namesto komercialnega lova so izvajali kitolov v »znanstvene namene«, kritiki pa so ves čas opozarjali, da Japonska v vodah okoli Antarktike zlorablja klavzulo moratorija, ki dovoljuje kitolov za znanstvene namene, ter pod pretvezo še naprej omogoča komercialni kitolov. Očitki so imeli toliko več teže, saj se je kitovo meso ulovljeno na »znanstvenih ekspedicijah« prodajalo na odprtem trgu. Da Japonska krši moratori je leta 2014 razsodilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Sporno prakso so ukinili marca letos, ko so iz voda okoli Antarktike odplule zadnje »znanstvene« kitolovke. Njihov izplen je tedaj znašal 333 ščukastih kitov. Japonska je iz IWC izstopila, ker ostale članice ni uspela prepričati v odobritev trajnostnega kitolova.
Japonska vladna agencija za ribolov pravi, da bodo kite lovili v japonskih obalnih vodah. Namestnik generalnega sekretarja japonske vlade Yasutoshi Nishimura je hkrati zagotovil, da bo kitolov potekal trajnostno in naj ne bi imel škodljivih učinkov. Agencija je določila tudi kvote. Kitolovci bodo do konca leta smeli ujeti 227 kitov. Od tega 150 Brydovih kitov, 52 ščukastih kitov in 25 zajvalov. Lani so »znanstveni kitolovci« ujeli 637 kitov. To pomeni, da se bo število ujetih kitov z odkritim komercialnim lovom v prvih 6 mesecih veljave celo zmanjšalo.
Kiti so bili po drugi svetovni vojni pomemben del japonske prehrambene industrije, njihovo meso pa ima še naprej kulturni pomen. Kitovo meso se sicer najpogosteje postreže ocvrto ali surovo v obliki sašimija oziroma rezin mesa, je pa povpraševanje po kitovem mesu v zadnjih desetletjih med japonskimi potrošniki močno upadlo. V 60. letih prejšnjega stoletja so na Japonskem letno pojedli za kar 200 tisoč ton kitovega mesa, v zadnjih letih pa naj bi se količine skrčile na manj kot 5 tisoč ton. Nasprotniki kitolova zato menijo, da gre za projekt, ki ima predvsem simbolično vrednost za japonske konservativne politike, medtem ko večino potrošnikov niti ne zanima. Hkrati kritiki upajo, da bo prav legalizacija komercialnega kitolova zadala zadnji žebelj v krsto sporne prakse. Upajo namreč, da bo trg pokazal, da komercialni kitolov danes preprosto ni več donosen.
