Najnovejšo dramo, ki se je v Hormuški ožini Perzijskega zaliva odvila v petek, je svetu naknadno razkril iranski posnetek maskiranih pripadnikov revolucionarne garde, kako se iz helikopterja po vrveh spuščajo na tanker, obkrožen s štirimi patruljnimi čolni. Ladjo so zasegli in preusmerili v iransko pristanišče, kjer je še vedno. Gre za tanker Stena Impero švedskih lastnikov, ki pluje pod britansko zastavo. Triindvajsetčlansko posadko, v kateri ni Britancev, zato pa kar 18 Indijcev, preostala peterica pa je iz Rusije, Latvije in Filipinov, so iranske oblasti prepeljale na kopno, da bi jo, kot poročajo iranski mediji, »zaslišali«.
Če boste ubogali, boste varni
Enako zanimiv je posnetek radijske komunikacije iranske vojaške mornarice s posadko tankerja, v kateri sodeluje tudi častnik z britanske vojaške ladje HMS Montrose, ki poziva iranskega kolega, naj ne zasežejo tankerja, ta pa se ne meni za opozorila. Posnetek se začenja s pozivom Iranca tankerju: »Če boste ubogali, boste varni. Nemudoma spremenite smer.« Potem je slišati Britanca, ki sprašuje posadko tankerja, ali pluje v priznanih mednarodnih vodah Hormuške ožine. Pa spet Iranca: »Stena Impero. Ukazali smo vam, da nemudoma spremenite smer. Če boste ubogali, boste varni.« Potem Britanec nagovori Iranca in mu pove, da ovira plovbo. »Prosim, potrdite, da ne nameravate kršiti mednarodnega prava z nezakonitim poskusom vkrcanja,« doda Britanec. Iranec pa odgovori: »Pregledati hočem ladjo zaradi varnostnih razlogov.« Iranci trdijo, da so posredovali, ker je tanker trčil v ribiški čoln in se ni ustavil, ampak nadaljeval plovbo.
V Britaniji se je razvila burna razprava o tem, kje je bila ladja kraljeve mornarice in zakaj ni posredovala. Vojska je zatem sporočila, da je bila oddaljena uro plovbe in zato nemočna, da bi preprečila dogajanje, kot ga je ob podobnem poskusu Irana v Hormuški ožini pred slabima dvema tednoma.
Milo za drago?
Britanska obrambna ministrica Penny Mordaunt trdi, da gre za sovražno, agresivno in nezakonito iransko dejanje in da je bila ladja zanesljivo v vodah Omana. Zunanji minister Jeremy Hunt svari Irance, da so se podali »na nevarno pot«, a dodaja, da Britanija ne išče vojaške, ampak diplomatsko rešitev. Povedal je, da se je dolgo pogovarjal z iranskim kolegom Džavadom Zarifom, ki naj bi ga razočaral. »Jasno je, da Iranci to dejanje razumejo kot ukrep 'milo za drago', torej povračilni ukrep za zadržanje iranskega tankerja Grace 1 v Gibraltarju. Nič ne ni moglo biti dlje od resnice.«
Britansko-iranski odnosi so se zaostrili, ko je britanska vojaška mornarica v Gibraltarju 4. julija pomagala zaseči iranski tanker, ker naj bi prevažal iransko surovo nafto v Sirijo in tako kršil sankcije EU proti Damasku. Iran je nato zagrozil, da bo zasegel britanski tanker, kar se je zdaj res zgodilo. Britanski politični analitik Mohammed Marandi pravi, da Iranci niso imeli druge izbire. »Če Britanija zaseže iranski tanker na podlagi jurisdikcije EU in na ameriško zahtevo, ne more pričakovati, da Iran ne bo ukrenil ničesar, ko se hkrati sooča z ekonomsko vojno, v kateri sodelujejo ZDA, Britanija, Savdijci in Združeni arabski emirati.«
Britanija pa je samo stranska igralka v ameriški oziroma Trumpovi srditi besedni vojni z Iranom, potem ko so ZDA odstopile od jedrskega sporazuma in poostrile sankcije proti Teheranu, ki ga je Washington obtožil šestih napadov na tankerje v maju in juniju. V petek je Savdska Arabija sporočila, da je kralj Salman odobril namestitev ameriških vojakov. Pentagon naj bi tja poslal rakete za zračno obrambo tipa patriot in petsto ameriških vojakov, ki jih v tej državi ni že vse od leta 2003.
