Letošnje vremenske razmere so bile od obdobja mirovanja do julija raznolike in pogosto neugodne, poudarja dr. Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorološke analize pri Agenciji RS za okolje (Arso). Dosedanje vremensko dogajanje takole povzame: »Zima je minila brez prave snežne odeje in z nekoliko podpovprečno količino padavin. Vstop v vegetacijsko sezono je bil topel in suh. Sledila sta nadpovprečno topel in hkrati nadpovprečno namočen april ter moker in hladen maj, saj smo 7. maja izmerili najnižje temperature v zadnjih 30 do 40 letih. Zaradi hladnega vremena ob koncu aprila in predvsem hladnih noči razvoj sadnega drevja ni pretirano prehiteval. To nas je ubranilo večje pozebe, kakršni smo imeli v letih 2016 in 2017. Hladnemu maju je sledil izjemno topel junij, ki so ga zaznamovali zelo veliki odkloni od dolgoletnega povprečja v vseh ključnih podnebnih statistikah – temperaturi zraka, količini padavin in trajanju sončnega obsevanja. Statistično gledano je bil junij po podnebnih razmerah v Sloveniji eden najbolj nenavadnih mesecev zadnjih sto let. V zadnjih desetletjih je bil le junij 2003 podobno topel, v preostalih letih pa je bil bistveno hladnejši kot letos.«
Vse najbolj prodajane češnje so razpokale
Sušnikova poudarja, da je spomin na letošnji prvi vročinski val kmalu zbledel. V prvi polovici julija je bilo namreč precej sveže. Temperature so bile v notranjosti povprečno za stopinjo do dve nižje od dolgoletnega povprečja. Zaradi precejšnje nestabilnosti ozračja in okrepljenih višinskih vetrov so nastajale tudi močnejše nevihte z nalivi, sunki vetra in točo. Ponekod so divjala huda neurja, ki so povzročila veliko gmotne škode tudi v kmetijstvu. Po drugi strani so bile padavine večinoma dobrodošle, saj so bile v drugi polovici junija marsikje že sušne razmere.
Za nekatere sadne vrste se je sezona po besedah Andreje Sušnik slabo končala. To velja za češnje, ki so zorele v vlažnem in hladnem vremenu, zato so gnile in pokale. Pridelek je bil slabše kakovosti, bil je tudi bistveno manjši od lanskega, ki je bil zelo obilen. Večji izpad je bil na Vipavskem in v Brdih. »V Vipavski dolini smo doživeli katastrofo. Bilo je pet intervalov izrazitih padavin, ki so uničile vse češnje. Vsakih pet, šest dni je bil en naliv, zato so skoraj vse najbolj prodajane češnje razpokale. Konec junija in prve dni julija se jih je dalo nekaj pobrati, tiste, ki so dozorevale prej, pa so pokale že zelene, zato niso bile primerne niti za predelavo. Enako se je zgodilo z zgodnjimi marelicami ameriških sort, ki se pri nas pojavljajo šele zadnjih petnajst let in ki so, kot se zdaj kaže, izpostavljene pokanju. Je pa bil lep pridelek evropskih sort marelic, zato je povprečje zadovoljivo,« povzame Rajko Črv iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Marelice po nekaj slabih letih dobro obrodile
Tudi po navedbah Sušnikove so marelice letos po nekaj slabih letinah dobro obrodile. »Pridelek breskev prav tako kaže dobro. Enako velja za pridelek jablan in hrušk, pri katerih lahko težave sprožita le suša in vročina,« ocenjuje dr. Andreja Sušnik in dodaja, da sadjarji vse bolj upoštevajo poziv meteorološke stroke, naj čim več trajnih nasadov zavarujejo s protitočnimi mrežami, ki so najučinkovitejša zaščita pred točo. Pri tem izpostavi Evrosad, ki ima v novih nasadih tako namakalne sisteme kot tudi protitočne mreže in folije proti pokanju plodov.
