Odreditev preiskovalne komisije, ki bo iskala politično odgovornost »krivcev« za kazenski pregon državnega svetnika Franca Kanglerja, očitno ni sporna le z vidika (ne)spoštovanja načela delitve oblasti, zaradi česar se je Slovenija znašla pod drobnogledom Greca, temveč tudi z vidika etike, integritete in navzkrižja interesov. Kot razkriva posnetek aprilske seje komisije za državno ureditev v državnem svetu, na kateri so podprli predlog zahteve za parlamentarno preiskavo, ki jo je pripravil državni svetnik Marjan Maučec, je zahteva polna Kanglerjevih prstnih odtisov oziroma kar odtisov škornjev.
Poskrbel za sklepčnost in diktiral dopolnitev
Franc Kangler se kot član komisije za državno ureditev pri obravnavi Maučečevega predloga ni izločil. Še več, s svojo prisotnostjo na celotni aprilski seji je poskrbel, da je bila seja tudi v delu, ki se nanaša na ta predlog, sploh sklepčna. Od devetih članov komisije jih je bilo tedaj skupaj s Kanglerjem prisotnih komaj pet.
Za nameček Maučečev predlog zahteve za parlamentarno preiskavo za ugotavljanje domnevnih zlorab pri pregonu Kanglerja niti ni bil na dnevnem redu; razširitev dnevnega reda s tem predlogom je že na začetku seje predlagal Maučec sam. Vsi prisotni so se z Maučecem strinjali, na posnetku pa ni razvidno, da bi se Kangler na tem mestu že izločil iz glasovanja.
Ko je kasneje Maučec predstavil svoj predlog zahteve za parlamentarno preiskavo, se je Kangler prvi prijavil k razpravi. Najprej je povedal, da se bo iz glasovanja izločil (»ker je higienično«), nato pa je dobrih deset minut govoril o krivicah, ki so se mu zgodile, kako so vsi vpleteni v njegov pregon napredovali, kako ga še vedno policija nadzira pri prehodih meje s Hrvaško…
»Dragi moji, če boste to podprli, bom zelo vesel. Še bolj bom vesel, če bo to podprl državni svet,« je kot član komisije dejal Kangler in takoj zatem predlagal dopolnitev predloga z zahtevo po prisotnosti državnega svetnika Marjana Maučeca v parlamentarni preiskovalni komisiji državnega zbora. To je nato ob sklicevanju na ustrezne določbe poslovnika o parlamentarni preiskavi tudi počasi diktiral.
Naveza Maučec-Kangler-Kovšca
Kangler je tudi kasneje aktivno sodeloval pri obravnavi zahteve za parlamentarno preiskavo. Najprej se je vmešal, ko so hoteli sklep oblikovati v smeri, da naj zahtevo najprej pregleda pravna služba državnega sveta. Očitno se je mudilo, da bi državni svet zahtevo obravnaval že na seji 15. maja. »Boš to naredil do naslednje seje?« je spraševal (najverjetneje predsednika komisije Rajka Fajta). Nato je predlagal: »Do osmega (maja, op. p.) daj gor.«
Nazadnje so se odločili za krajšo pot, po kateri zahteve ne bi bilo treba ponovno obravnavati na komisiji za državno ureditev. K temu je pripomogel tudi Kangler sam, tokrat z rahlo povišanim tonom: »Če mi ena od strokovnih služb najde eno strokovno napako v tej pobudi, potem je nekaj narobe v tej hiši. Ta pobuda je pripravljena v skladu s poslovnikom in čisto tako, kot mora biti… In pravna služba bo to potrdila, zato ker so tudi oni to že šli skozi. To vam lahko jaz tukaj povem. Predsednik tudi za to ve. Predsednik državnega sveta (Alojz Kovšca, op. p.). Maučec je šel po poslovniku, jaz sem mu pomagal z vsebino, to, kar je potrebno. Jaz sem tudi preveril državnozborske preiskovalne komisije. Je točno tako, kot pije vodo in kot mora iti skozi,« je Kangler razkril, da v resnici očitno sploh ne gre za Maučečevo, ampak za Maučec-Kanglerjevo zahtevo.
Navzkrižje interesov
Kangler se je na koncu seje vzdržal glasovanja, preostali člani komisije pa so predlog podprli. Tudi na seji državnega sveta sredi junija Kangler ni glasoval, je pa tudi tam bil prisoten. Njegov glas niti ni bil potreben, saj je 22 prisotnih svetnikov Maučečevo zahtevo sprejelo z 20 glasovi za in nobenim proti. Zahteva je romala v državni zbor.
Ko se je Maučečeva zahteva kasneje skoraj ponovno vrnila v državni svet, je Kangler to pomagal preprečiti. Pravno-zakonodajna služba državnega zbora je namreč podala več opozoril (tudi z vidika načela delitve oblasti) in Kovšca je državni zbor že zaprosil, naj seznanitev z Maučečevo zahtevo prestavi na september. Do takrat bi se namreč v državnem svetu lahko opredelili do opozoril pravno-zakonodajne službe DZ. Toda svetniki v začetku julija predloga za razširitev dnevnega reda s predlogom, v katerem bi določili rok dopolnitve Maučečeve preiskave, niso podprli. Tokrat je šlo bolj na tesno. Kot je razvidno iz izpisa glasovanja, je za predlog glasovalo 10 državnih svetnikov, proti pa 13. Med glasovi proti je bil tudi Kanglerjev glas.
Vse te okoliščine preverja komisija za preprečevanje korupcije, ki je pred leti že podala sistemsko načelno mnenje, da se mora uradna oseba v takšnih primerih v celoti izločiti, in sicer tako iz odločanja kot tudi iz same obravnave v povezavi s konkretnim primerom. Tudi zakonodaja veleva, da morajo uradne osebe storiti vse, da se izognejo nasprotju interesov, in da svoje funkcije ne smejo uporabiti za zasebni interes.
