Skupina držav za boj proti korupciji Greco, ki deluje v okviru Sveta Evrope, je sprožila ad hoc oceno razmer v Sloveniji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo urgentna ocena razmer usmerjena v načelo delitve oblasti, in sicer med zakonodajno in sodno. Za to potezo so se pri Grecu odločili zaradi zahteve državnega sveta s sredine junija, naj državni zbor ustanovi preiskovalno komisijo, v kateri bi parlamentarci ugotavljali politično odgovornost nosilcev javnih funkcij oziroma med drugim prišli do »ugotovitev o zlorabah v zadevi Franc Kangler in drugi«. Pobudnik preiskovalne komisije je državni svetnik Marjan Maučec, v preteklosti pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja upnikov in ponarejanja.
Da gre za nedopusten poseg zakonodajne veje oblasti v sodno vejo oblasti in v neodvisnost tožilstva, so tedaj opozorili tako na vrhovnem sodišču kot tudi na vrhovnem tožilstvu.
Z Greca so sporočili, da imajo slovenske oblasti do konca meseca čas za odgovor, ocenjevanje se bo predvidoma odvilo jeseni. Poročilo naj bi bilo končano do plenarnega zasedanja v decembru.
Slovenija v slabi družbi
In kaj takšna ad hoc ocena za Slovenijo in njen ugled sploh pomeni? Kot pojasnjuje nekdanji predsednik Greca Drago Kos, gre za institut, ki ga je Greco uvedel lani za primer najhujših kršitev standardov Greca. »Uporabi se takrat, ko so potencialne kršitve tako hude, da jih je treba nemudoma nasloviti. Za Slovenijo to ne pomeni nič dobrega. Znašla se je v skupini držav, kjer prihaja do hudih odstopanj od standardov,« je povedal Kos in dodal, da bo v primeru, če se bodo potencialne kršitve potrdile, to zelo slabo za ugled Slovenije. V bistvu že sama uvedba tega postopka ugledu nikakor ne koristi. Tovrstno urgentno oceno kršitev je Greco lani izvedel za Romunijo in Poljsko, tokrat se bodo poleg Slovenije lotili še Grčije, in sicer zaradi spremembe kazenskega zakonika, ki gre na roko storilcem koruptivnih dejanj.
Slovenija lahko torej pričakuje delegacijo Greca, ki se bo podrobneje seznanila z okoliščinami ustanovitve državnozborske preiskovalne komisije. Ta še ni bila imenovana, državni svet je zahtevo za njeno ustanovitev že izglasoval.
Na pravosodnem ministrstvu so pojasnili, da z odločitvijo Greca uradno še niso seznanjeni, zadevo bodo preučili takoj po prejemu. »Vseskozi poudarjamo, da sta sistem delitve oblasti in neodvisnost pravosodnih deležnikov, ki so pri svojem delovanju vezani na ustavo in zakone, temelja pravne države,« so še zapisali na ministrstvu.
Sodišče o prekoračitvi pristojnosti DZ
V državnem svetu zadeve ne komentirajo, saj so za uvedbo ad hoc ocene razmer slišali le iz medijev, od državnega sveta odziva še nismo prejeli.
Na vrhovnem sodišču pravijo, da je odziv Greca popolnoma pričakovan. »Bojimo se, da nas bo utemeljena obravnava pred to mednarodno institucijo postavila v okvir tistih vzhodnoevropskih držav, kjer se izkazuje problematičen odnos zakonodajne veje oblasti do sodne. Ocenjujemo, da gre za prekoračitev pristojnosti, ki jih ima državni zbor, ko si neustrezno razlaga delitev oblasti med tri samostojne veje. Obravnavanje zadev v posameznih sodnih postopkih je izključna pristojnost sodstva, kar pomeni, da bi njihovo vzporedno obravnavanje v okviru domnevnih pristojnosti ene od drugih dveh vej oblasti pomenilo nedopusten poseg v neodvisen položaj sodstva,« so nam svoje stališče pojasnili na vrhovnem sodišču. Najvišje sodišče v državi upa, da bo do boljšega razumevanja demokratične delitve oblasti pripeljal tudi predvideni jesenski javni posvet o razumevanju načel pravne države.
Maučec bi iskal »naročnike«
Spomnimo, državni svetnik Marjan Maučec se je v zahtevi za parlamentarno preiskavo skliceval na to, da je bil Kangler krivično obsojen v zadevi Karin Ježovita oziroma (urejanje občinskega stanovanja vedeževalki), kar ga je stalo mandat v državnem svetu, vrhovno sodišče pa je njegovo obsodbo pozneje razveljavilo.
Pri iskanju krivcev, ki naj jih najde parlament, je bil v zahtevi zelo konkreten. Če je v začetku še pisal, da naj se ugotovi morebitna odgovornost nosilcev javnih funkcij, je nato parlamentarcem naložil, da naj ugotovijo, »kdo izmed nosilcev javnih funkcij je naročil pregon Kanglerja«, »kdo je naročil policijski upravi Maribor…«, »kdo je naročil takratnemu vodji okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Dragu Šketi…«, »kdo je koordiniral dogovarjanje glede postopka zoper Franca Kanglerja med takratnim tožilcem Borisom Marčičem in sodnikom dr. Boštjanom Polegekom...« in podobno. S tem je domnevna »naročila« predstavil kot dejstva, z dokazi pa ni postregel.
