Pri športu se nepridipravi dogovarjajo za rezultate, pri športu podkupujejo sodnike in druge športne funkcionarje. Danes ne bomo govorili ne o telovadbi, ne o telesni kulturi, ne o rezultatih, ampak o dogodkih, ki so šport iz sokolskih telovadnic in tekališč prenesli na naslovnice največjih časopisov in v najbolj gledane termine na največjih televizijskih postajah. Govorili bomo o športu, ki je povezan z vojnami, o športu, ki je povezan s terorizmom, govorili bomo o neobičajnih športnih spektaklih, ki jih razumejo tudi tisti, ki jim je šport tuj in neumen.
Rasizem
Leta 1936 so bile še zadnje poletne olimpijske igre pred drugo svetovno vojno. Organizirala jih je takratna nacistična Nemčija, ki je želela z največjo športno prireditvijo prikazati veliko moč in nepremagljivost arijske rase. Še posebej pri lahki atletiki jim ni šlo po načrtih, štiri zlate medalje (na 100 in 200 metrov, v štafeti 4 x 100 metrov in v skoku v daljino) je osvojil Jesse Owens, 23-letni temnopolti atlet iz Alabame. Legenda pravi, da mu nacistični voditelj Adolf Hitler ni hotel čestitati ob zmagah, čeprav je prvi dan tekmovanj čestital različnim nemškim zmagovalcem. Druge zgodbe trdijo, da pač Hitler kasneje ni več obiskoval tekem. Spet po tretji verziji naj bi se Hitler in Owens srečala in se rokovala, lahko pa lahko tudi preberemo, da sta si nacistični vodja in ameriški atlet zgolj pomahala od daleč. Gotovo pa drži, da Owensa v Beli hiši ni hotel sprejeti ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt. Verjetno se je bal odzivov na jugu ZDA, kjer bi s čestitkami temnopoltemu atletu tvegal glasove belih volilcev – temnopolti pa seveda v tistem času niso imeli volilne pravice.
Spopad
V Hondurasu so zmagali domačini, v Salvadorju so jim vrnili Salvadorci. Po tretji in odločilni kvalifikacijski tekmi med Hondurasom in Salvadorjem za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 1970 v Mehiki, v kateri je zmagal Salvador, pa se je 14. julija začela vojna med obema državama. Spopadi so trajali pet dni, do 20. julija, ko so podpisali premirje, je umrlo kar 1900 ljudi. Je pa jasno, da so bili nogomet in izgredi ob vseh treh tekmah zgolj izgovor za vojno, ki je bila v resnici rezultat množičnih migracij Salvadorcev v Honduras.
Terorizem
Poletne olimpijske igre v Münchnu leta 1972 so ob obilici velikih športnih dogodkov prinesle tudi enega najbolj krvavih terorističnih napadov v zgodovini. Osem članov palestinske skupine Črni september je vdrlo v olimpijsko vas ter ugrabilo enajst izraelskih športnikov in trenerjev, ki so jih kanili zamenjati za svoje soborce ter somišljenike, ki so sedeli v izraelskih in evropskih zaporih. Po neuspešnih pogajanjih je nemška policija organizirala spektakularno akcijo reševanja, v kateri so bili ubiti vsi športniki, pet Palestincev in nemški policist.
Hladna vojna, I.
V finalu košarkarskega turnirja na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu sta igrali favorizirana reprezentanca ZDA in Sovjetska zveza. Američani, ki so takrat osvojili vse olimpijske turnirje, so imeli mlado amatersko moštvo, v nasprotju z zelo izkušenimi sovjetskimi košarkarji. Tri sekunde pred koncem so Američani povedli za točko, Sovjeti pa s košem centra Aleksandra Belova zmagali z 51 : 50. Američani so se po tekmi pritoževali, ker so Sovjeti ponavljali zadnji napad, in razlagali, da gre za zaroto vzhodnega bloka, a je ostalo pri zmagi Sovjetske zveze.
Hladna vojna, II.
»Miracle on Ice« so ameriški časopisi poimenovali hokejsko tekmo med reprezentanco ZDA in favoriziranimi sovjetskimi hokejisti na ledu na olimpijadi leta 1980 v Lake Placidu. Sovjeti so v svoji predtekmovalni skupini tekmece visoko premagovali. Sedemnajst golov so dali Nizozemcem, 16 golov Japoncem, osem Poljakom, šest Kanadi in v polfinalu devet Švedom. Manj učinkoviti so bili Američani, vendar jim je vseeno uspelo prebiti se v finale. Sovjeti so proti ZDA trikrat vodili, domačini so trikrat izenačili in ob fanatičnem navijanju v 50. minuti povedli ter zmagali s 4 : 3.
Enakopravnost spolov
Bobby Riggs (1918–1995) je v najboljših letih osvojil Wimbledon in odprto prvenstvo ZDA, na stara leta pa je bil TV-voditelj in zabavljač, ki se je na vsak način iz različnih mačističnih nagnjenj, pa tudi zaradi denarja, hotel pomeriti z najboljšimi teniškimi igralkami sveta. Trinajstega maja 1973 je premagal Avstralko Margaret Court, 20. septembra pa ga je na spektaklu v Houstonu v treh nizih ponižala ena najboljših igralk vseh časov in borka za ženske pravice Bille Jean King (1943) – ter zaslužila (preračunano) konkretnega pol milijona dolarjev.
Črne rokavice
Šestnajstega oktobra 1968 so na olimpijadi v Mehiki podelili medalje v teku na 200 metrov. Prvo mesto je s svetovnim rekordom 19,83 osvojil temnopolti ameriški atlet Tommie Smith, drugi je bil Avstralec Peter Norman, tretji pa Američan John Carlos. Ob podelitvi medalj sta Američana v podporo črnskim pravicam v svetu in v ZDA med himno dvignila roki, oblečeni v črno rokavico, hkrati sta bila obuta le v črne nogavice. Takoj so ju izključili iz iger. V modernih, temnopoltim bolj naklonjenih časih sta v San Joseju, kjer sta obiskovala univerzo, dobila svoj spomenik.
Bog
Leta 1982 sta se v vojni za Falklandske otoke spoprijeli Argentina in Velika Britanija, zmagali so gostje. Argentinci so se maščevali na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1986. V spominu je ostala tekma med Argentino in Anglijo (2 : 1) v četrtfinalu prvenstva. V 51. minuti tekme je namreč Diego Maradona dosegel gol z roko, česar pa sodnik tekme Tunizijec Ali Bin Nasser ni opazil in je gol priznal. Gola in nogometne akcije se je po izjavi argentinskega nogometaša oprijelo ime »božja roka«. Je pa Maradona na isti tekmi dosegel še gol, pri katerem je preigral celotno obrambo Angležev in vratarja Petra Shiltona.
Spektakel
Rumble in the Jungle (Grmenje v džungli) je pesniško ime za najbolj znan dvoboj, ki ga je 30. oktobra 1974 v Kinšasi boksal Muhammad Ali, športnik, borec za pravice temnopoltih in velik kritik ameriškega posredovanja v Vietnamu. Nasproti mu je stal George Foreman, ki ga je Ali razbil v osmi rundi. Mobutu Sese Seko, takratni predsednik Zaira, je dvoboj videl kot veliko priložnost za promocijo lastnega režima v svetu, svoje pa je prispeval tudi eden največjih športnih promotorjev tistega časa Don King, ki je organiziral boksarski spektakel.
Bojkot olimpijskih iger
Zdi se, da je bojkot tekem in športnih prireditev ena najnižjih oblik politike, ki si jo privoščijo moderni državniki. A si ne morejo pomagati. Američani in še 64 držav je bojkotiralo poletne olimpijske igre 1980 v Moskvi, večina zaradi sovjetskega napada na Afganistan, čeprav so – razen ameriških športnikov – športniki iz zahodnih držav lahko nastopali kot posamezniki. Hecno je to, da ko so Afganistan napadli Američani, so športne prireditve potekale brez ovir. Mimogrede, za protiukrep so Sovjeti in njim prijateljske države bojkotirale poletno olimpijado v Los Angelesu leta 1984.
